To je vaš prvi županski mandat, ki ste ga pred dvema letoma prepričljivo dobili v drugem krogu proti Jošku Manfredi. Ste se že v celoti seznanili s poslom?
"V začetku si predstavljaš, da boš lahko nekatere stvari premaknil takoj ali pa vsaj hitro. Pa žal ni tako. Tudi zaradi mojega načina dela, saj si res želim čim več vključevanja javnosti, sodelovanja, razmišljanja o drugačnih rešitvah. Želim narediti premišljene korake, da ni potem nepotrebnega stopanja nazaj. Za to res potrebuješ veliko energije. Ampak delamo odlično, projekti tečejo."
Kako se soočate s koronavirusom, ste imeli veliko obolelih, kakšne posebne težave?
"Drugi val je precej hujši. Ljudje so si okrog tega vprašanja ustvarili vsak svoje mnenje, prav tako je spoštovanje ukrepov nekoliko bolj ohlapno kot spomladi. Imamo kar precej okuženih, številka se ves čas giblje okrog 40, kar je za občino s samo tri tisoč prebivalci veliko. Okužbe v kraj prihajajo predvsem od zunaj preko zaposlenih v bolnišnicah, domovih starostnikov, deloma tudi v industriji. Vseskozi spodbujamo preventivne varnostne ukrepe, zadevo spremljamo skupaj s štabom civilne zaščite, vsak dan naredimo vsaj en obhod po kraju. Zaprli smo tudi igrišča, omejili vstop v občinsko stavbo, z občani poslujemo elektronsko, če pa kdo vseeno potrebuje osebni stik, ga tudi sprejmemo, zaprli se torej nismo popolnoma."
Kateri glavni projekti tečejo v občini?
"Največji je vsekakor prenova trškega jedra, investicija, ki smo jo želeli 20 let, pa iz tega ni bilo nič. Cesta je bila res v slabem stanju. Začelo se je graditi oktobra, v zgornjem delu se že kaj vidi, pa tudi čisto v spodnjem delu, ko se pripeljete skozi Kurjo vas. Cesta naj bi bila končana do junija prihodnje leto, investicija je vredna tri milijone, naš del malo manj kot milijon. To je za nas velik zalogaj, proračun občine je približno štiri milijone, pri čemer imamo za investicije na razpolago okrog 700 tisoč evrov letno. Taka investicija torej pomeni, da razen tega celo leto ne moremo narediti praktično nič drugega. Zato je zelo pomembno, da vsak evro potem še nekje oplemenitimo, poiščemo možnosti za sofinanciranje še česa drugega. Na srečo vsaj občina ni zelo zadolžena, dolg je okrog 230 evrov na prebivalca in sodimo med najmanj zadolžene občine. So pa tukaj še drugi zelo pomembni projekti. Po desetih letih smo zaključili sprejemanje prvega občinskega prostorskega načrta in izpeljali projekt participativnega proračuna, s katerim želim občane povabiti k aktivnemu sodelovanju pri kreiranju razvoja našega kraja. Zelo pomemben del skupnega življenja je tudi dobra informiranost, zato z mesečnim Informatorjem in projektom Kava z županom vzpostavljamo stik z ljudmi."
Prenova trškega jedra je sicer bila ena od vaših predvolilnih obljub.
"Bolj ali manj je vsa moja kampanja šla v smeri zagotavljanja neke zdrave življenjske sredine, torej vlaganje v vodo, skrb za čisto okolje, prometna varnost, projekti za starejše. Je pa res, da projekt trškega jedra prispeva k zastavljenim ciljem in je zato zame zelo pomemben. S prenovo imam sicer v mislih cesto, ki se zdaj prenavlja. Lovrenc je pač naselje, ki je strnjeno ob glavni cesti skozi kraj in nima nekega osrednjega trga. Gremo pa tudi v tej smeri, skušamo najti osrednji prostor za druženje krajanov, z urbanistom urejamo ambient šole in cerkve ter celotne okolice z igrišči v območje, kjer se bo lahko družilo večje število ljudi. Da bi tam torej ustvarili neko trško jedro."
Jezernikovi dnevi bodo torej avgusta 2021 že v lepšem ambientu?
"Težko rečem. Je pa to največji kulturni dogodek v občini, na katerem se predstavijo vsa naša društva. V občini sicer nimamo svojega zavoda, ki bi skrbel za kulturo in šport, to prepuščamo društvom, ki pa jim občinska uprava pomaga s koordinacijo aktivnosti. Na področju turizma me sicer čaka še veliko dela, obljubil sem organizirano delo na tem področju v obliki TIC-a ali javnega zavoda ... Te zadeve še niso narejene."
"Slaba makadamska cesta do Rogle, ozka in nevarna, je razlog, da k nam ne pride več turistov"
Prometno varnost ste v predvolilnem boju precej izpostavljali. Bo z ureditvijo glavne ceste ta zadovoljiva?
"Urediti bo treba še cesto, ki pride v Lovrenc iz Ruš preko Činžata. Za začetek smo poskrbeli za večje omejitve hitrosti, namestili avtobusne postaje, da lahko otroci na poti v šolo čakajo v bolj prijetnem okolju, v določenih območjih smo poskrbeli tudi za dodatno razsvetljavo, k celostni prenovi pa ne moremo pristopiti. Gre namreč za državno cesto. Je pa res, da je stanje tam zdaj boljše, kot je bilo na glavni cesti skozi Lovrenc, zato razumemo, da država vlaga še kje drugje."
Kako pa napredujete s turistično infrastrukturo, ste vendarle v neposredni bližini Rogle, v vaši občini so znamenita Lovrenška jezera ...
"V kraju samem je zgolj med 30 in 40 ležišči, glede turizma smo na začetku. Ciljamo na zeleni butični turizem, na promocijo kolesarskih in pohodnih poti, veliko je cerkva, to je naša dediščina. Produkte delamo v tej smeri, a učinki bodo vidni šele čez čas."
Zelo dobro obiskana pot na Lovrenška jezera je sicer v precej slabem stanju ...
"Območja Lovrenških jezer si ne delimo po občinah, to je zaščiteno območje, kjer so vsa vlaganja urejena preko zavoda za varstvo narave. Upamo, da bo nekaj prinesla zgodba z regijskim parkom Pohorje. Vsak tak projekt je za nas dober, ureja namreč stvari, ki jih mi kot majhna občina sami nikakor ne moremo. Res dobro bi bilo, da bi bilo Pohorje enotna destinacija, da vsak obiskovalec, kamorkoli že pride, ali v Maribor ali na Roglo, ve, kam se obrniti in kaj tam ponujamo. Kako pomemben je ta projekt, kaže tudi dejstvo, da se vanj ne vključujemo samo občine, ki smo na Pohorju, ampak tudi tiste, ki mejijo na nas."
Kaj konkretno si od tega partnerstva obetate v Lovrencu?
"Vsekakor zaključek ceste do Rogle, kar bi olajšalo prihod gostov z zreške strani. Prav slaba makadamska cesta, ozka in nevarna, je razlog, da k nam ne pride več turistov. Mreža cest za dostop do Pohorja je tudi sicer ena od glavnih prioritet projekta. Bo pa treba določiti tudi prioritete, kaj si sploh želimo, česa pa ne."
Ena od kart, na katero v turizmu stavite, je torej tudi mreža kolesarskih poti.
"Poti so družinsko-rekreativne, navezujemo se na Dravsko kolesarsko pot. Kolesarjev je kar precej, številk, koliko jih pride k nam letno, sicer ne spremljamo. Želimo, da bi jih vsaj malo zadržali, pri čemer upamo, da se bodo vključili tudi ponudniki. Si pa glede teh poti želimo, da se navežemo tudi na drugo stran Pohorja, da pridemo naproti Zrečam, Slovenskim Konjicam, Oplotnici, Vitanju ... Kar nas ovira, so prav te nezaključene cestne povezave."
Kako funkcionira obrtna cona?
"Cono imamo, res pa je, da zelo razvitega gospodarstva v naši občini ni. Smo vseeno precej odmaknjeni od glavnih cest. Tudi želje po velikem gospodarstvu v občini nikoli ni bilo. Imamo Tovarno kos in srpov, obrat Marlesa in nekaj lokalnih podjetij. Smo pretežno kmetijska, gozdarska občina in to skušamo tudi izkoristiti. S to zaprtostjo smo ohranili neokrnjeno naravo, obetajo se nam torej priložnosti za butični, zeleni turizem."
Lovrenc je tudi ena od le dveh upravnih enot v Sloveniji, ki še nima doma starostnikov. Vaša obljuba je bila, da boste projekt peljali naprej.
"Obljuba je bila, da bomo peljali naprej vse dobre projekte, ki so bili pripravljeni že prej. V OPN imamo območje, kjer bo dom stal, zemljišče imamo, prav tako razvojni načrt, potrebujemo le še investitorja. Nam je vseeno, ali bo zasebni ali država, podprli bomo vsakega."
Katere infrastrukturne projekte še pripravljate?
"Vključno z obnovo glavne ceste teče tudi projekt izgradnje fekalnega kanala, vreden okrog 300 tisoč evrov, s katerim bomo kanalizacijo priključili na centralno čistilno napravo. Vzporedno obnavljamo številne ceste po občini. Sanirali smo strugo Radoljne, v bistvu se kar naprej nekaj dogaja, stroji delajo. Vzpostavili smo tudi sedmi vrtčevski oddelek, bomo pa v letu 2021 ta prostor še dodatno uredili, do konca mandata bomo pripravili še investicijo za prizidek k zdravstvenemu domu. Zagotoviti želimo prostore za ordinacije, preferenčne postaje, medtem ko je zobozdravstvo urejeno v starem delu. Nabavili smo tudi vozilo za starejše občane, kar je prav tako bila ena od obljub, projekt odlično teče že od lani. Je pa še ogromno treba postoriti, ker smo, čeprav z malo prebivalci, po površini velika občina. Razpršenost poselitve je velika, to pa seveda pomeni tudi veliko infrastrukture, malo denarja in veliko izzivov."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
