Grema na kafe z Rokom Klemencem: V Mariboru smo zelo občutljivi za cene

Pred točno enim letom je mladi mariborski podjetnik Rok Klemenc uresničil svojo otroško željo, da bi nekoč vodil svojo trgovino. Na Šentiljski cesti je odprl Market Ekspres ter v Košake in Počehovo po skoraj petnajstih letih vrnil trgovino z živili. "Prve mesece je bilo težko, a to smo pričakovali, po dobrih štirih mesecih pa je bilo lažje. Štirje delavci smo zaposleni, pomagajo nam tudi študentje, želel pa bi zaposliti še koga, ker zmanjkuje časa za kakšne stvari, povezane z vodenjem trgovine. A z odrekanjem bo sčasoma lažje zaposliti še koga," o poslovanju v prvem letu pravi Klemenc.

Na začetku samostojne poslovne poti je naletel na veliko očitkov in podcenjevanja, napovedovali so mu, da bo moral trgovinico zapreti po nekaj mesecih. Po enem letu pa ugotavlja, da se je odločil pravilno, in to mu sporočajo tudi kupci. Na kavi smo se srečali v prenovljenem lokalu Bass v Meljskem dolu, v bližini Market Ekspresa. Klemenc si je naročil kavo z mlekom. S kavo začne dan, kavo za zraven pa ponujajo tudi v njegovi trgovini. "Ker smo ob zelo tranzitni cesti, se, predvsem ob jutrih, marsikdo ustavi pri nas in s seboj vzame kavo in rogljiček. Tudi preko tega smo navezali stik z novimi kupci," navrže podjetnik, ki prihaja s Pobrežja.

Zakaj ste za poslovno pot izbrali ta del Maribora?

"V Počehovi in Košakih sem se znašel po naključju avgusta lani. Imel sem željo, da odprem svojo trgovino. Začel sem raziskovati, kje bi ta lahko bila. Po naključju sem se znašel v stavbi, kjer smo sedaj. V neposredni bližini ni nobene trgovine, dva kilometra stran sta diskonta večjih trgovskih verig. Šel sem med lokalne prebivalce in vprašal, kaj si v tem delu Maribora želijo. Veliko jih je omenilo, da si želijo v bližini manjšo trgovino, sploh starejši, ki ne vozijo avtomobila in peš ne morejo daleč. Raziskovanje od hiše do hiše se nam je očitno obrestovalo."

Pa se tega neposrednega stika, trkanja na vrata, ljudje niso ustrašili?

"Odpreti zasebno trgovino danes, v poplavi velikih trgovin, je tvegano, zato je bila to najbolj smiselna odločitev. Seveda nam vsi niso odprli, nismo jim zvonili, jih gnjavili, šlo je za interakcijo, ko smo jih srečali pred hišo, na dvorišču, komu pa smo tudi potrkali na vrata in ga prijazno vprašali."

Zakaj se niste odločili za trgovino na Pobrežju, od koder prihajate?

"Tam je trgovin res veliko, z novo trgovino tam ne bi imel kaj iskati. Na Pobrežju so tudi privatni mali trgovci, ki vztrajajo že 30 let in več in jih zelo spoštujem. Moj namen je trgovino in osebje približati ljudem, kot je to bilo nekoč. Zdaj smo v velikih trgovinah navajeni, da ni osebnega stika in komunikacije, da nakup opraviš hitro in greš. Moja želja je, da se stranka pri nas ustavi, z njo tudi kaj rečemo, se nasmejimo, spijemo kavico ... Sploh starejšim, nekateri so sami, to veliko pomeni."

Imeti trgovino je bila vaša otroška želja, da pa ste jo lahko uresničili, ste si v tej panogi nabrali kar nekaj izkušenj.

"Idejo sem oblikoval v dijaških letih, ko sem preko študentskega servisa že delal v trgovini. Tako je bilo tudi med študijem, končal sem študij na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Sedem let sem delal v trgovini, polnil sem police, bil za blagajno in nabiral izkušnje. To delo mi je priraslo k srcu. Po dvanajstih letih dela sem prišel do točke, ko sem lahko odprl trgovino. Seveda sem imel željo že prej, a izkušenj nisem imel dovolj. Ni dovolj, da le delaš v nekem podjetju, poznati moraš drobovje in to sem spoznal skozi kariero. Drobovje trgovine je zapleteno. Gre za to, kaj trgovina potrebuje, da to sploh je in da deluje - kako nabaviti 'robo', od kod jo dobaviti, določiti je treba ceno stvari, vse preračunati, treba se je pogajati z dobavitelji, zagotoviti moraš programsko opremo, poznati moraš pravilnike ... Po študiju sem izkušnje nabiral v Engrotušu in tam sem dobro spoznal marketing trgovin, direktno prodajo sem spoznaval v Studiu Moderna, delal sem tudi v distributerskem podjetju Gastlog. Pot me je zanesla še v povsem drug sektor, pri Continentalu sem bil odgovoren za prodajo pnevmatik za tovorna vozila za območja Slovenije, Srbije in Makedonije. Avgusta lani sem se našel v Počehovi, z lastnikom objekta, kjer smo sedaj, smo se hitro dogovorili. S pomočjo prijateljev in družine sem v treh mesecih odprl trgovino."

Prilagajate ponudbo dnevnemu povpraševanju strank?

"Da. Zaradi naše majhnosti smo izredno prilagodljivi. Začeli smo s 1200 artikli, danes jih imamo več kot 2500. Iz meseca v mesec se želimo prilagajati dnevnim kupcem, ki nam povedo, kaj potrebujejo in kaj jim v trgovini manjka. Hkrati ponujamo kar nekaj domačih izdelkov, ki jih dobavljamo naravnost od pridelovalcev ali kmetov, v tem smo edinstveni. Jajca so domača, prav tako v tem času kisla repa in zelje, ponujamo domače kekse, testenine, med, vino, sadje in zelenjavo. Prilagajamo se tudi sezonsko."

Slišali smo, da skrbite za dobro vzdušje med zaposlenimi in kupci. Pred dnevi ste za otroke organizirali tudi miklavževanje in jih obdarili.

Delal sem marsikje in vem, da je problem, če se ljudje v službi ne počutijo dobro. Želim, da se moji sodelavci počutijo odlično. Odkriti smo. Vem, da če za dobro energijo skrbim jaz kot lastnik in če sem dober do zaposlenih, bodo takšni tudi oni do kupcev. Glede miklavževanja pa je bilo tako, da smo se dogovarjali, da bi morali v teh časih nekaj pripraviti za stalne stranke. Šlo je za zahvalo vsem, ki zahajajo k nam, ker brez kupcev nas ne bi bilo. Ves november smo zbirali prijave, da smo vedeli, koliko otrok bo prišlo, in da smo se organizirali v skladu z aktualnimi ukrepi. Prišlo je okoli 50 otrok s starši. Ker smo v družini ugotovili, da bo težko kdo od nas Miklavž, smo na spletu našli agencijo in Miklavž je s snežinko prišel v Maribor kar iz Dolenjske, snežinka pa je Miklavžu pomagala deliti darila."

Je vedno več tistih, ki raje zavijejo k vam, čeprav je tu ponudba manjša, a je bolj prilagodljiva kot v velikem trgovcu, kjer je nakup manj oseben?

"V Mariboru smo ljudje zelo občutljivi za cene. Velike nakupe večina opravlja pri velikih trgovcih, ker imajo ti več denarja za promocijo, mi pa si tega ne moremo privoščiti. A ljudje sčasoma ugotavljajo, da imamo nekatere artikle po nižji ceni, ker je naša pot do proizvajalcev in dobaviteljev bolj direktna. Pri vseh izdelkih seveda ne moremo biti konkurenčni, ker to ni možno, se pa trudimo."

Veliko ste družinski trgovci pridobili z zaprtjem trgovin ob nedeljah in praznikih, saj vi lahko delate.

"Tako je. Mi smo tudi dežurna trgovina, delamo za praznike in ob nedeljah od 7. do 12. ure. Ker zaposleni ne smejo delati na te dni, delam takrat jaz, pomaga pa mi študent. Tudi sicer ob krpanju urnika med dopusti ali bolniškimi v trgovini delam jaz, takrat zmanjka nekaj časa za druge stvari, povezane s poslom. Je pa za nas male trgovce zelo pomembno delati ob nedeljah, ko so velike trgovine zaprte. Takrat poberemo velik del pogače, ob nedeljah in praznikih je zelo luštno delati."

Kakšna je vaša želja za Maribor?

"Želim si, da bi decembra pa tudi v novem letu odmislili slabe stvari in nekatere skrbi ter si na obraz dali nasmeh. To pogrešam, to si želim za Mariborčanke in Mariborčane."