Glazerjevo nagrado prejme profesorica in znanstvena svetnica Maja Godina Golija

Mestna občina Maribor že od leta 1987 podeljuje Glazerjeve nagrade in listine, priznanja občine za življenjsko delo in za posamične vrhunske dosežke na področju kulture. Predsednik odbora za podelitev Glazerjevih nagrad Rene Maurin je na novinarski konferenci povedal, da so strokovne komisije v letošnjem letu predlagale v obravnavo pet kandidatov za nagrado, dva kandidata za priznanje in devet kandidatov za listino. "Kandidati so bili precej izenačeni, tako da smo imeli malo več dela kot lani," je dejal.

Glazerjevo nagrado letos prejme Maja Godina Golija, prejemnika Glazerjevih listin sta Jure Ivanušič in Tomo Podstenšek, Glazerjevo priznanje pa prejme Katarina Klančnik Kocutar.

Zanimanje za manj znane plasti preteklosti

Redna profesorica za področje etnologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru ter na Podiplomski šoli ZRC SAZU in znanstvena svetnica Maja Godina Golja Glazerjevo nagrado prejme za poglobljeno delo na področju urbane etnologije in za prispevek k poznavanju in razumevanju kulturne dediščine Maribora. V utemeljitvi piše, da je Godina Golija z dolgoletnimi raziskavami Maribora "na širokem polju od znanstvenih do aplikativnih vzbudila zanimanje najširšega kroga Mariborčanov za dotlej manj znane, tudi povsem vsakdanje plasti preteklosti urbanega okolja."

Njene objave, tako komisija, so spodbudile tudi vrsto nadaljnjih raziskav, ki so pripeljale do tega, da Maribor danes velja za etnološko najbolj raziskano slovensko urbano okolje. "Skoraj vsak etnološki pa tudi splošnozgodovinski vpogled v mestno preteklost, ne glede na izvor raziskovalca, se opira na katero od njenih besedil, enako pa velja tudi za večino aplikativnih interpretacij dediščine v mariborskem turizmu, gostinstvu, urejanju mesta in še kje." Ob tem je njeno delo prepoznavno tudi v tujini, česar se v domačem mestu premalo zavedamo, je še zapisala komisija. Profesorico so opisali kot neposredno in ostro borko za korektne, strokovne in verodostojne interpretacije dediščine. "Prav njene intervencije so večkrat preprečile ali komentirale zdrs v površnost, romantiziranje, banalnost ali potvarjanje, ki so včasih tako blizu sodobnemu, k hitremu učinku naravnanemu dediščinjenju".

Glazerjeva listina Ivanušiču in Podstenšku

Glazerjevo listino za album Brezmejna ter za druge odlične dosežke v letih 2024 in 2025 prejme gledališki in filmski igralec, režiser, pianist, skladatelj, šansonjer, scenarist, prevajalec in avtor glasbeno-gledaliških projektov Jure Ivanušič. Kot avtor in interpret je osrednja osebnost slovenskega šansona zadnjih desetletij. Po oceni strokovne komisije za glasbeno umetnost Ivanušič "izstopa po izjemni ustvarjalni intenziteti, umetniški celovitosti in močni prisotnosti v celotnem slovenskem kulturnem prostoru. Njegovo delo organsko povezuje glasbo, gledališče, literaturo in interpretacijo ter pomembno prispeva k prepoznavnosti slovenske glasbene umetnosti doma in v mednarodnem prostoru." 

Pisatelj, prevajalec in urednik Tomo Podstenšek, ki se je doslej podpisal pod osem romanov in štiri zbirke kratkih zgodb, Glazerjevo listino prejme za roman z naslovom Malo drugače in za zbirko kratkih zgodb z naslovom Sprehod z neznanko. V utemeljitvi je opisan kot prodoren, pronicljiv in razgledan pisatelj, s sposobnostjo nepristranskega, a predanega opazovanja. Ob tem ga odlikuje tudi "pretanjen posluh za psihologijo posameznika, pritegnjenega v bolj ali manj nepopustljivo družbeno kolesje, s poudarkom na napeti pripovedni  dramaturgiji in razgibanem pletežu prizorov." Njegovo pripoved pa preveva "posebna kontinuiteta, zasidrana v discipliniranem, prizadevnem pristopu, izrekanjski premočrtnosti ter pedantni, jasni in prečiščeni pisavi."

Priznanje Katarini Klančnik Kocutar

Glazerjevo priznanje letos dobi ena osrednjih osebnosti slovenskega lutkovnega gledališča in kulturnega prostora mesta Maribor Katarina Klančnik Kocutar. Komisija je njeno večdesetletno delo, kamor spada tudi vodenje Lutkovnega gledališča Maribor v več mandatih, nazadnje do lani, ocenila kot izjemno konsistenten, strokovno poglobljen in vizionarski prispevek k razvoju, uveljavitvi in prepoznavnosti lutkovne umetnosti v Sloveniji ter širše v mednarodnem prostoru. Posebej so izpostavili njen prispevek k razvoju infrastrukture in kulturne dediščine. Pod njenim okriljem je bil zasnovan in leta 2022 odprt Lutkovni muzej Maribor, ki petdesetletno tradicijo Lutkovnega gledališča Maribor umešča v širši zgodovinski, estetski in družbeni kontekst ter jo odpira najširši javnosti kot arhivski, interpretativni in izobraževalni prostor.

Nagrado, listine in priznanje bodo dobitnikom podelili na prireditvi 20. marca v dvorani Lutkovnega gledališča Maribor.