Barbara Bradač
Trg Leona Štuklja je danes, 11. novembra, znova srce največjega martinovanja v Sloveniji. Množica obiskovalcev je napolnila osrednji mariborski trg, kjer so ob 40. obletnici Martinovanj slavili vino, prijateljstvo in tradicijo. Mariborčani in številni obiskovalci iz vse Slovenije ter tujine nazdravljajo mlademu vinu in dobremu razpoloženju.
Vrhunec petdnevnega praznovanja, ki ga mnogi imenujejo kar štajersko novo leto, je prav danes – na osrednjem Trgu Leona Štuklja. Tradicionalni dogodek se je s par uvodnimi besedami začel ob simbolični 11. uri in 11. minut. A ob tem so številni pogrešali ob tej uri udarnejše dogajanje. "Da bi vsaj skupaj glasno nazdravili," je povedal Samo, ki se je z vlakom na dogodek pripeljal iz Celja. Mariborčan Jože pa je pogrešal tradicionalni krst ob tej uri. Na trgu se predstavlja okoli 40 ponudnikov vina in kulinarike z domačimi dobrotami.
Jan Pliberšek, mlad štajerski vinar iz Zgornje Kungote obiskovalce nagovarja z mladim vinom Deklina. "V družini, kjer prevladujejo moški predstavniki, so vino posvetili mami, da je še ena deklina pri hiši," pojasni izvor imena. Na stojnici so ob vinu ponujali tudi kaj za pod zob. Po domačih sendvičih z zaseko in prekajenim mesom je bilo veliko povpraševanje. "To je tradicionalno, da v mesto pripeljemo nekaj domačega. Tudi doma smo znani po odličnih narezkih. In s takšno podlago je lažje spiti kak kozarček," je še dodal.
"Eni pijejo špricer, drugi poskušajo različna vina. Gostje so zelo različni. Martinovanje je tradicija, ki jo je treba nadaljevati. Lepo je, da se ljudje zberejo in proslavijo," pa je povedal Pal Mlaker iz Turistične kmetije Puša iz Jarenine.
Za praznično vzdušje danes skrbijo Pihalni orkester Pošta Maribor, Akademska folklorna skupina Študent, Pajdaši, Karneval band, vrhunec večera pa bo nastop legendarnega Ansambla Saša Avsenika. Po ulicah starega mestnega jedra je mogoče srečati 14. Mariborsko vinsko kraljico Natalijo Ploj skupaj z Malečniškimi brači, ki s svojo povorko ohranjajo duh tradicije.
Vzdušje je živahno, a sproščeno – takšno, kot ga Maribor zna ustvariti. Trg živi v ritmu smeha, petja in vonja po vinu. Obiskovalci stojijo ob lesenih stojnicah, srkajo mlado vino in se pogovarjajo s prijatelji, ki jih – kot sami pravijo – ne vidijo pogosto skozi leto. "To je praznik vina, prijateljstva in srečevanja ljudi, ki se med letom redko vidimo," je povedal obiskovalec Janko, ko je s prijatelji nazdravil novemu vinu.
Hermina iz Šentjurja, ki se je pravtako pripeljala z vlakom, je bila na mariborskem martinovanju drugič. "Je zanimivo, dogaja se, sprememba vsakdana. Malo sva si še ogledala Maribor. Z martinovanjem se začne tudi sezona kuhanega vina. Kozarček, dva, pa je dovolj in greva domov," je povedala. Iz Ruš sta prvič na martinovanje v Maribor prišla Franjo in Anita. "Ne pijeva, ampak se dogaja, veliko ljudi srečava in dvigne vzdušje ter voljo." Ni prvič Mariborčan. "Pri Vinagu smo največkrat martinovali. Klet je bila blizu. Pa domov samo ravno. Se izboljšuje, ker mi ne hodijo več po prstih na rokah," je navihano povedal Miro.
Da bi bilo praznovanje ne le veselo, temveč tudi varno, Mestna občina Maribor ponuja brezplačen avtobusni prevoz po vseh mestnih linijah od 9. ure dalje. Organizatorji tako obiskovalce pozivajo: "Ne pij in ne sedi za volan – na martinovanje z brezplačnim avtobusom!"
Martinovanje v Mariboru se je v štirih desetletjih razvilo v prepoznavno blagovno znamko – dogodek, ki presega okvire vinske zabave. Postalo je del mestne identitete, ne glede na to, kateri župan vodi občino. Letos se praznovanje razteza čez več dni in povezuje različna prizorišča, kjer se prepletajo kultura, glasba, kulinarika in pristno štajersko veselje.
Čeprav nekateri še vedno menijo, da je martinovanje predvsem priložnost za kozarček (ali dva) preveč, se večina obiskovalcev vrača zaradi tradicije, druženja in občutka pripadnosti mestu. Martinovanje je praznik, ki združuje množice – in z njim tudi posel. Od proizvodnje in distribucije alkohola živi veliko ljudi, tako pri nas kot v tujini.
Po podatkih Statističnega urada RS je lani na približno 14.000 hektarjih vinogradov raslo več kot 55 milijonov trsov, pri čemer prevladujejo bele sorte grozdja (69 odstotkov). V tržnem letu 2023/2024 je bilo v Sloveniji pridelanih 555.000 hektolitrov vina. Slovenija je lani izvozila za 18,6 milijona evrov vina, največ v Združene države Amerike, na Hrvaško in v Italijo, uvozila pa za 33,4 milijona evrov, največ iz Italije, s Cipra in iz Francije.
V Katoliški cerkvi 11. novembra praznujejo god sv. Martina, škofa iz Toursa v Franciji. V Sloveniji po podatkih ministrstva za notranje zadeve živi 8378 moških z imenom Martin in 7186 žensk z imenom Martina.
