
Delu mariborskega Lenta bo predvidoma konec naslednjega leta povrnjen sijaj. Projekt obnove (vreden 4,7 milijona evrov) Vojašniškega trga s pripadajočimi objekti namreč že teče. Dela v Vojašniški ulici 14, kjer bo vinogradniški muzej, so se začela že pred časom, prenova samega trga s propadlim objektom Tri babe in Sodnega stolpa pa je trenutno v fazi javnega naročila za gradbenega izvajalca. Če ne bo zapletov s pritožbami, bi lahko rušitvena in zemeljska dela stekla že letos, na polno pa naj bi prenovo začeli spomladi prihodnje leto.

Reševanje kulturne dediščine
"Vsa druga mesta, od Češke, Poljske do Nemčije, imajo stara mestna jedra urejena, saj znajo ceniti svojo kulturno dediščino. Mi je pol stoletja nismo nič," je Teobald Pajnik, vodja projektne pisarne Mestne občine Maribor (MOM), razmišljal o dolga leta degradiranem "najstarejšem in najvrednejšem delu Maribora", ki bo s to investicijo vendarle dobil zgledno podobo. Prenova Vojašniškega trga je zadnja faza revitalizacije minoritskega kompleksa, kjer je že obnovljena stavba lutkovnega gledališča z minoritsko cerkvijo. "Ker v neposredni bližini obnavljajo tudi Žički dvor, bo to lepa celota," je ocenil sogovornik.



Evropski denar na čakanju
Sofinancerska pogodba, ki bo pokrila levji delež investicije v prenovo Vojašniškega trga, še vedno ni podpisana. Kot smo poročali, se je podpisovanje zamaknilo, ker se je morala občina lani zaradi zamujenih rokov prijaviti še enkrat, čemur je sledilo dolgotrajno usklajevanje dokumentacije z ministrstvom za okolje in prostor. Papirje zdaj pregleduje še služba vlade za kohezijsko politiko (SVRK). "Upam, da bo to končano čim prej in s čim manj pripombami, saj te spet zahtevajo svoj čas. Šele nato pričakujemo sklep in podpis pogodbe, za katero sem mislil, da bo podpisana že spomladi, pa sem bil preoptimisitičen," je dejal Teobald Pajnik, vodja projektne pisarne MOM. Iz SVRK sporočajo, da so vlogo prejeli 28. oktobra, njen pregled pa bo zaključen predvidoma do konca tega tedna, ko bo znano, ali bodo potrebne dopolnitve.
Občina je začetek del še avgusta letos vezala na podpis sofinancerske pogodbe, zdaj pa je obnovo vinogradniškega muzeja začela brez nje. Pajnik je zatrdil, da je dovolj veliko zagotovilo za evropski denar že sklep Združenja mestnih občin Slovenije, ki je projekt uvrstil v mehanizem celostnih trajnih naložb.
Stara preša za Staro trto
Ker je denar EU namenjen revitalizaciji degradiranih območij, MOM ni smela zgolj obnoviti zidov, pač pa poskrbeti za umeščanje vsebin, ki bodo v staro jedro spet pritegnile ljudi. To naj bi med drugim dosegli z vinogradniškim muzejem, ki so si ga zamislili v propadem objektu iz 17. stoletja, ki je bil nekoč ledenica - z ledom napolnjena shramba za živila z bližnje tržnice. Kasneje je bila tam mizarska delavnica, zadnjih 60 let pa je bila hiša prazna, zato je danes "prava sramota, ki smo jo želeli obnoviti", je pripovedoval Pajnik.



Adijo, avtomobili
Povsem novo namembnost bo prinesla tudi prenova samega Vojašniškega trga. Namesto parkirišča za avtomobile oziroma gradbene jame, ki tam po koncu arheoloških izkopavanj zeva že več kot leto dni, bo nastala pešcona z drevesi, namenjena tudi javnim prireditvam, kot so srednjeveški sejmi in promocije dogodkov lutkovnega gledališča. Med obnovo bodo zamenjali vso komunalno infrastrukturo, obnovili del srednjeveškega zidu ter povsem rekonstruirali objekt propadlega gostišča na Vojašniškem trgu 3, nekoč imenovanega Županova gostilna, ki ga v okviru projekta imenujejo Tri babe. Stavba bo postala vhod v zunanji avditorij lutkovnega gledališča, imela bo teraso za pogostitve, recepcijo, garderobo in sanitarije, ki jih prizorišče doslej ni premoglo.
Spet težave z avtohtonim tlakom
Kot pri Glavnem trgu bo tudi pri obnovi Vojašniškega trga treba vgraditi avtohtoni tlak, kar že povzroča preglavice, saj projektu grozi neobvladljiva podražitev. "Cena tega materiala je od 200 do 500 odstotkov dražja, kot je bila ocena projektantov," je povedal Teobald Pajnik. Kot pravi, bodo zagato skušali rešiti podobno kot pri Glavnem trgu, s pogajanji.

Sodni stolp z galerijo in ogrevanjem
Medtem bo obnova notranjih prostorov Sodnega stolpa omogočila, da bodo lahko v njem prireditve vse leto. Zdaj je v uporabi skoraj izključno v času Festivala Lent. Težava je, da ni ogrevanja, kar bodo uredili z vgradnjo sistema za talno gretje. Večja funkcionalnost prostora pa bo dosežena tako, da bodo prvo etažo nadgradili z galerijo, kjer bodo možne razstave. Poleg tega bo narejen še preboj na dvorišče zunanjega avditorija lutkovnega gledališča, s čimer bodo povezali obe prizorišči.

Jasmina Cehnar





