(FOTO) V Stražunskem gozdu je bilo živahno: Ljudje so šli na sprehod in pobirali odpadke

Lepo jesensko vreme je včeraj dopoldne privabilo številne Mariborčane v Stražunski gozd, kjer je Mestna občina Maribor skupaj z nevladnimi organizacijami pripravila čistilno akcijo, poimenovano Na sprehod, po odpadke v Stražun!, ob njej pa še izobraževalni dogodek za otroke Vse živo v Stražunu. Zainteresirani občani so lahko že v petek na sedežih mestnih četrti Tezno, Pobrežje in Brezje prevzeli rokavice in vreče za smeti, v soboto so jih dobili v MČ Brezje in na jasi v Stražunskem gozdu. Mnogo pa se jih je akciji pridružilo kar spotoma, ko so videli someščane in organizatorje pri delu.

Koordinatorica akcije Neva Pipan iz kabineta župana Mestne občine Maribor je povedala, da je bila akcija predvidena že v marcu, pa jo je preprečila epidemija. "Takrat smo pozivali ljudi, naj se kljub epidemiji rekreirajo, gredo na sprehod in sproti pobirajo smeti. Organizirali smo točke, kjer smo zbirali odpadke. Ostal nam je še Stražunski gozd, za katerega smo si želeli večjo akcijo in jo zdaj izpeljali kljub ponovno omejenim možnostim zbiranja ljudi," je pojasnila Pipanova.

Od nas je odvisno, v kakem okolju živimo

V sodelovanju s skupnimi službami za varstvo okolja so v akcijo vključili še mestne četrti in krajevne skupnosti, katerih del je Stražunski gozd. "Zelo zadovoljni smo, ker smo na razpršenih poteh, ki jih je v Stražunu res veliko, srečevali sprehajalce, ki so z vrečkami pobirali smeti in jih odlagali na dogovorjena mesta ob glavnih poteh skozi gozd," je sogovornica pohvalila trud vseh, ki so se odzvali povabilu na akcijo. "V prejšnjih letih so take čistilne akcije organizirale posamezne MČ vsaka zase, letošnja pa je v sklopu projekta Izboljšajmo Maribor, ki ga vodi Mestna občina. Akcije bomo nadaljevali, ker se nam zdi izjemno pomembno dopovedati ljudem, da je od njih samih odvisno, v kakšnem okolju živimo."

Po besedah Pipanove so podobni lanski sprehodi na Piramido in ob Dravi že dali vidne rezultate, čeprav bo potrebnega še kar nekaj truda: "Morda se bodo ljudje sčasoma sami navadili pobrati smeti, ko gredo na sprehod. Ali pa bodo tudi tisti, ki jih odmetavajo, končno spoznali, da mora to nekdo pobrati."

Na vprašanje, kako uspešna je občina pri iskanju in kaznovanju kršiteljev, Neva Pipan odgovarja, da je to še vedno pereč problem, predvsem kjer so poti v gozdove dovozne: "Ljudje pripeljejo odpadke z avtomobili in prikolicami, včasih celotno stanovanjsko opremo. Inšpektorat jim zelo težko pride na sled. Problem bo ostal, dokler se zavest ljudi ne bo toliko dvignila, da tega preprosto ne bodo počeli. Pogosto se sprašujemo, zakaj nekdo, ki se potruditi naložiti te odpadke v avto, ne odpelje na zbirni center, kjer jih lahko odloži popolnoma brezplačno. Verjetno so to tudi sicer neplačniki položnic." Na občini zato pozivajo občane, naj ljudi, ki nimajo urejenega odvoza odpadkov in te v vrečah odlagajo na divjih odlagališčih, prijavijo inšpektoratu. "Vsi ustvarjamo smeti, zato pač moramo zanje tudi poskrbeti," meni Neva Pipan.

Otroci spoznavali prebivalce gozda

Dopoldan pa v Stražunskem gozdu niso samo pobirali smeti, ampak tudi ozaveščali prebivalce o pomenu gozda za vsa živa bitja. Okoli 130 udeležencev se je v več skupinah sprehodilo po učni poti netopirja Boromirja, ki so jo samoiniciativno zasnovale vzgojiteljice iz Vrtca Tezno, in se v živo srečalo z nekaterimi prebivalci Stražuna: žabami, želvami, različnimi pticami. Jasmina Kotnik iz Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev je povedala, da so skupaj z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Društvom študentov naravoslovja in Slovenskim odonatološkim društvom otrokom predstavili živali, ki živijo v gozdu, gozdni ekosistem in kaj vse lahko v gozdu počnemo ter kako ga ohranjamo. "Otroci so bili nad dogodkom navdušeni, starši pa so našli novo možnost za aktiven in poučen obisk gozda," je dejala Kotnikova.

Vodja skupne službe Skupne občinske uprave Maribor Cvetka Slana je prav tako izpostavila pomen ozaveščanja prebivalcev, da so smeti skrb vsakega posameznika. Prav zato so običajni čistilni akciji dodali še izobraževalni dogodek za otroke, ob katerem so povezali mariborska društva s področja naravoslovja. Ta so preko svojih kanalov obveščanja k akciji povabila še okoliške vrtce, zato so bile obvezne prijave na dogodek, da so lahko skladno s priporočili NIJZ sprehodi potekali v manjših skupinah. "Opažam velik odziv občanov, spodbudno je tudi sodelovanje najmlajših družinskih članov. Pri njih lahko največ naredimo za ozaveščenost, ki bo v prihodnje zagotovo imela dobre rezultate," je dejala Cvetka Slana. "V mestu ugotavljamo, da bomo morali na tem področju še veliko narediti. Kljub dobremu sistemu ločevanja odpadkov, brezplačnim zbirnim mestom za kosovne odpadke in zeleni obrez ljudje še vedno mislijo, da lahko smeti odpeljejo v gozd, kjer jih nihče ne vidi, ali pa brezvestno odlagajo odpadke kar zraven zbirnih posod na ekoloških otokih. To se ne bi dogajalo, če bi bila ozaveščenost višja."

Namesto sankcioniranja želijo na občini z mehkimi metodami spodbujati občane, naj se obnašajo okolju prijazno. Ena takih metod so gotovo čistilne akcije, ki jih bodo v prihodnjih letih po besedah sogovornice glede na razmere verjetno izpeljali tudi v drugih mestnih gozdovih.

Med redkimi mesti v Evropi s tako ohranjenim gozdom

Stražun je izjemno pomemben mariborski mestni gozd, ker je z 200 hektarji največji in je tudi najbolj ohranjen, pa je povedala Andreja Senegačnik iz mariborske enote Zavoda RS za varstvo narave. "Maribor je eno redkih srednjeevropskih mest, ki imajo v urbanem okolju ohranjena tudi več sto let stara drevesa. Stražun je pomemben kot dom redkih, ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, pa tudi prostor rekreacije, počitka, učenja in druženja. Hkrati ima tudi ekološke funkcije, saj zadržuje vlago in jo sprošča v zrak, blaži vetrove, zmanjšuje onesnaženje, uravnava klimo, čisti zrak in daje življenjski prostor živalim, ki skupaj z rastlinami gradijo ekosistem," je naštela Senegačnikova.

Na nivoju občine Maribor je Stražunski gozd prepoznan kot naravni spomenik, je pa tudi naravna vrednota državnega pomena. Toda kljub temu meščani z njim ne ravnamo vedno primerno. "Sporne so številne nelegalne gradnje na območju vrtičkov ob gozdu," izpostavlja sogovornica. "Nelegalnega odlaganja odpadkov še nismo čisto odpravili, številni Mariborčani mislijo, da lahko sem odvržejo tudi zeleni obrez, ki pa ne sodi v gozd. Z njim prihajajo invazivne tujerodne vrste, ki ne sodijo sem, se tukaj zasejejo in napadejo avtohtone vrste." Problem je po besedah Senegačnikove odprta kanalizacija, na katero Zavod že več let opozarja tudi predstavnike MOM. Mlake v Stražunu se izsušujejo, ker vrtičkarji iz njih črpajo vodo, s tem pa jemljejo življenjski prostor živalim, ki prebivajo v njih: številnim ogroženim dvoživkam, kačjim pastirjem in metuljem. Pojavlja se vandalizem, degradiran pa je tudi Stražunski potok, ker nima naravnega toka, je precej zamuljen in ima preveč poraščene brežine. "Drobni organizmi so kazalci ohranjenosti narave, zdravega ekosistema, ki je koristen tudi za nas ljudi. Če izumre drobna živalska vrsta, je narava tudi za nas ljudi ogrožena," opominja Andreja Senegačnik.