Barbara Bradač
Dan objave rezultatov je bil prežet s čustvi, nervozo in končno tudi z olajšanjem. "Rešili smo se. Zdaj pa res počitnice." Tako je na dan objave rezultatov splošne mature povedala maturantka Prve gimnazije Brina Lin Šobak. Z njo si je oddahnilo več kot sedem tisoč slovenskih maturantov, ki so 6. maja z esejem iz slovenščine začeli spomladanski rok mature, zdaj pa s spričevali v roki že razmišljajo o vpisih, počitnicah ali selitvah. Letos mineva natanko trideset let, odkar je bila v Sloveniji ponovno uvedena splošna matura kot zaključek gimnazijskega izobraževanja in vstopnica za nadaljnji študij.
Čustva, pričakovanja in olajšanje
Dan objave rezultatov je bil poln čustev tako za maturante kot za njihove starše. "Matematika nas je zelo skrbela. Bila je res težka. Ampak je naredil," je z vidnim olajšanjem povedala Mojca Birsa, mama enega izmed maturantov. Doda, da je bil trenutek seznanitve z rezultati zelo čustven: "Tako sem jokala kot dež zjutraj, ko smo pogledali rezultate." Njen sin je maturo uspešno opravil, kljub velikim skrbem glede matematike, ki se je po mnenju mnogih zdela zelo težka. "Upam, da mu bo matematika na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru šla," je dodala z olajšanjem.
Maturantka Brina Lin Šobak je opisala mešana občutja: "Večer pred rezultati sem bila bolj nervozna, zjutraj bolj umirjena." Kljub jutranji utrujenosti in zgodnjem preverjanju rezultatov, je ugotovila, da "ni bilo tako hudo", kot so sprva pričakovali. Tudi sošolka Sara Rudl je bila zjutraj zelo živčna, predvsem zaradi matematike, a je na koncu dosegla oceno 4. "Na gradbeno se vpisujem in ima omejitev. Mislim, da bom sprejeta," je optimistično povedala. Tudi Brina Lin bo še kak teden trepetala, saj ima njena izbrana Pravna fakulteta letos omejitev vpisa.
Mnogi maturanti se strinjajo, da so sprejemni izpiti manj zaželeni kot matura. Maturant Rok Kokot Selinšek je poudaril: "Tam te je še bolj strah. Drugačno okolje. Pri maturi smo vsaj v poznanih učilnicah, med poznanimi profesorji." Glede ustnega dela mature so si maturanti edini: "Za ustne izpite se je bilo meni mnogo težje učiti kot pisne. Po pisnih izpitih se mi zdi, da si zelo utrujen in vedno bolj je vroče," je razmišljal Rok Selinšek. Predlagajo, da bi se ustni del lahko opravil prej.
Tudi starši so si po objavi rezultatov oddahnili. Urška Šobak, mama maturantke Brine Lin, je bila vesela, da so lahko starši prisotni pri svečani podelitvi maturitetnih spričeval: "Ravnatelj nas je na enem skupnem roditeljskem sestanku povabil na svečano podelitev. In se mi zdi zelo lepo, da smo lahko starši pri tem zaključnem trenutku prisotni. Zdaj jih spuščamo v svet. Brina se je odselila ta teden. Srečni in zadovoljni smo."
II. gimnazija Maribor: 15 zlatih, izstopajo pri psihologiji, matematiki in francoščini
II. gimnazija Maribor še naprej ostaja ena najuspešnejših šol v državi. Kar 99,4 % uspešnih dijakov, povprečna ocena 23,0, kar je visoko nad državnim povprečjem 20,6 in kar 15 zlatih maturantov. II. gimnazija se ponaša s kar 15 zlatimi maturanti: Kai Bradač, Lara Kaučič, Anja Hvalec, Tomaž Koželj, Lan Pehant, Žiga Virtič, Miha Ferlinc, Jakob Benkovič, Matic Mohorko, Gregor Korošec, Ema Lubanjšek, Ela Skale, Tinkara Soršak, Zara Tičar in Jon Košat.
Ravnatelj Marko Jagodič je izpostavil, da je matura za generacijo, ki ji je kljub začetnim primanjkljajem znanje uspelo uspešno nadoknaditi in izstopa po odličnem razumevanju predmetov, kot so filozofija, psihologija, francoščina in matematika. Opaža, da se znanje učencev, ki prihajajo v 1. letnik, nekoliko niža, a to med šolanjem nadoknadijo. Glede predmetov ugotavlja, da ni bilo posebnih odstopanj glede težavnosti, čeprav so se kot težji izkazali angleščina, zgodovina, geografija in umetnostna zgodovina, so pa izjemno uspešni, visoko nad državnim povprečjem, pri slovenščini, ekonomiji, psihologiji in matematiki. Jagodič meni, da je matura v trenutnem formatu dobra, vendar se je potrebno posvetiti prenovi učnih načrtov in vsebin: "Učni načrti so v prenovi in sledila bo tudi prenova maturitetnih katalogov. To je priložnost za premislek in izboljšave, se pa format mature verjetno bistveno ne more spremeniti. Cilji gimnazijskega izobraževanja so zelo široki, zato jih mature v celoti ne more zaobjeti. Menim, da to niti ni potrebno in da je matura v trenutnem formatu dobra. Seveda pa se lahko premisli o vsebinah in znanjih, ki se na maturi ocenjujejo, kar pa je delo posameznih predmetnih komisij."
Prva gimnazija Maribor: trije zlati in predlog za maturo na dveh ravneh
Prva gimnazija Maribor je dosegla 96-odstotni uspeh. Trije zlati maturantje – Eva Tomažič, Katja Kačinari Kravanja in Matevž Lobnikar – so ponos šole. Ravnatelj Herman Pušnik je rezultate ocenil kot skladne s preteklimi leti, le za kakšen odstotek pod dolgoletnim povprečjem. Veseli so vsakega dijaka, še posebej tistih, ki so imeli zahtevno izobraževanje zaradi zunanjih dejavnikov. Ravnatelj ponovno izpostavlja dolgoletni predlog ravnateljev za opravljanje mature na dveh ravneh zahtevnosti pri vseh predmetih, ne le obveznih, ter možnosti, da bi se vsi interni deli mature opravili že v času pouka.
III. gimnazija Maribor: "Mladi preračunavajo – znanje ni več na vrhu prioritet"
Ravnateljica III. gimnazije Maribor Marija Lešer je zadovoljna z letošnjimi rezultati, ki so dosegli realna pričakovanja. Maturo je uspešno opravilo 92,86 % dijakov. Posebej so ponosni na zlatega maturanta Tima Gajzerja, vrhunskega športnika-jadralca, ki je uspel uskladiti vrhunsko športno kariero z odličnim uspehom na maturi. Lešerjeva opaža, da se generacije spreminjajo, dijaki imajo drugačen sistem vrednot in si pogosto preračunavajo, koliko točk potrebujejo za vpis na študij. "Posledično znanje v klasičnem smislu ni več na vrhu prioritet. Učitelji morajo slediti tem spremembam v smislu iskanja novih poti poučevanja in motivacije dijakov za šolsko delo, ki je vedno zahtevnejše in hkrati velik izziv za učitelje." Po njenem mnenju bodo potrebne spremembe tudi pri maturi, saj bo v prihodnosti poudarek bolj na vseživljenjskem znanju in odgovornem upravljanju s podatki: "Spremembe bodo nujne tudi pri maturi, saj se spremembe kažejo v smislu manj faktografskega znanja in več vseživljenjskega. Razvoj družbe in sveta gre v smer, kjer imamo na voljo mnogo pripomočkov, s katerimi zelo hitro pridobimo množico podatkov in odgovorov. Naučiti pa se bo treba s temi podatki odgovorno upravljati, jih ponotranjiti in kritično presejane uporabiti v vsakdanjem življenju."
Matura ni edini pokazatelj uspeha
Na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška je bilo uspešnih 47 od 51 dijakov. Ravnatelj Samo Repolusk poudarja pomen osebnostne zrelosti in duhovne vrednosti izobraževanja: "Uspeh na maturi ni najpomembnejši pokazatelj kakovosti štiriletnega dela in življenja na gimnaziji, zato dodano vrednost življenja na katoliški gimnaziji vrednotimo predvsem skozi prizmo osebnostnega in akademskega napredka mladih, njihove zrelosti v odnosih in samozavesti za vstop v življenje." Kljub temu pa meni, da bi uspeh lahko bil po boljši, saj je nižji kot zadnjih nekaj zaporednih let, je pa dejstvo, da je bila ta generacija brez omejitve ob vpisu v 1. letnik in so bili dijaki že v izhodišču učno zelo heterogeni. Letos niso imeli zlatih maturantov, so pa podelili posebne šolske pohvale sedmim dijakom.
Posebnosti umetniške gimnazije: matura in sprejemni izpiti hkrati
Na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor v programu umetniška gimnazija je malo dijakov. Mature niso opravili trije dijaki. "Konservatorij za glasbo in balet Maribor se iz več razlogov ne more primerjati z ostalimi gimnazijami, in sicer v 4. letniku imajo na predmetniku bistveno več predmetov in posledično tudi več ur pouka kot splošni gimnazijci, v času mature in takoj po njej potekajo sprejemni preizkusi na ljubljanski akademiji za glasbo in drugih akademijah v tujini, zato se dijaki naše šole istočasno učijo za maturo in pripravljajo na sprejemne preizkuse," je prepričana ravnateljica Helena Meško, ki dodaja, da je prepričana, da se kvaliteta šole ne odraža zgolj in samo na podlagi rezultatov mature, njihovi dijaki svojo odličnost dokazujejo na koncertnih in tekmovalnih odrih doma in v tujini.
Gradbena šola Maribor: skoraj 100 % uspeh
Na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji Maribor je bila uspešnost 95 %. "Ena dijakinja je vložila e-ugovor na oceno, in če bo ta rešen pozitivno, bo uspešnost 100-odstotna," je povedala Patricija Tomažič, tajnica poklicne in splošne mature. Letos niso imeli zlatih ali diamantnih maturantov, so pa kljub temu izjemno ponosni na vse dijake.
