Pod goroj v petek zvečer menda ni bilo povsem razprodano, a je bilo čisto dovolj polno. Standardna ura in pol Laibacha tudi ni bila čisti Opus dei, temveč malo festivalsko zmehčana varianta. Dramaturško premišljeno so med komade, znane samo poznavalcem, in med podobe vojnih apokalips umestili koračnice žvižgačev in druge (četudi ironične) pozive k opolnomočenju. Ali pa smo po znanem basovskem vokalu dobili "something completely different" s čudovito Marino Mårtensson. Pa tudi dva različna konca: napovedan zaključni ljubezenski song (I Want To Know What Love Is), za tiste, ki so počakali, pa še čista depra, najboljša preventiva pred zahtevo za bis.
Danes bo na Letnem odru Ruše bolj domača čaga, pridejo spet Mi2, jutri pa se bo 26. izvedba festivala zaključila s Perpetuum Jazzile.
