Barbara Bradač
Do konca avgusta bo na Glavnem in Slomškovem trgu ter Trgu generala Maistra na ogled razstava zgodb treh ur, treh številčnic, ki sta jim zanesenjaka, restavrator Aleš Lombergar in notar Gorazd Šifrer, v preteklih treh letih povrnila originalno podobo. Najprej sta rekonstruirala številčnico na stavbi Prve gimnazije na Trgu generala Maistra, leto pozneje je bila njune pozornosti deležna ura oziroma kar štiri njene številčnice na glavni cerkvi mariborske nadškofije na Slomškovem trgu, nato sta prenovila tudi uro na mestni hiši. Zdaj sta vse tri trge povezala še z razstavo fotografij na panojih, ki prikazujejo nekdanje podobe številčnic, pa tudi postopek rekonstrukcije ur.
Danes so razstavo ob Lombergarju in Šifrerju odprli še župan Saša Arsenovič, mariborski generalni vikar Janez Lesnika in ravnatelj Prve gimnazije Herman Pušnik, ki je povedal, da razstava simbolično povezuje tri trge in ure na stavbah povezujejo državo, ki je ustanoviteljica Prve gimnazije, cerkev s številčnico na stolnici in mariborsko občino z uro na stolpu Rotovž. Da se s tem kažeta prijazna podoba mesta Maribor in sodelovanje na različnih ravneh, je pritrdil Lesnika. Župan Arsenovič je pozdravil samoiniciativno mestotvornost pobudnikov: "Lažje je biti župan v mestu, kjer so pobude tudi od spodaj navzgor, pa ne le pobude kot take in kritike, ampak končani projekti, na katere smo lahko vsi skupaj ponosni."
"Razstava je krona teh treh ur, a še zdaleč ni končna beseda ne v Mariboru in ne v njegovi okolici. Ne bomo dali miru, ampak bomo brcali, dokler bomo zmogli," je napovedal Lombergar, ki sicer ves čas poudarja, da ob restavraciji ni šlo le za vrnitev originalnih ur, pač pa za prikaz odgovornejšega odnosa do zgodovine in dediščine mesta. Pa tudi da lahko posamezniki z idejo, voljo, trdim delom in znanjem samoiniciativno sooblikujejo podobo mesta.
"Midva z Gorazdom sva le majhen drobec, majhna začimba v tem mestu. Te ure so vidne, imenovala sva jih nakit mesta, to niso velike stvari, ne investicijsko ne tehnološko," pravi restavrator, ki mu je najljubša prenova ure na Prvi gimnaziji, ki najbolj pooseblja nekdanji odnos mesta do dediščine. Potem ko jo je poleti 1979, ko je bil dijak te šole, popravil grafično podobo številčnice in jo vsaj delno likovno uskladil s siceršnjim arhitekturnim okrasjem stavb, so med obnovo strehe in pročelja leta 2000 številčnico znova pobarvali in znova narisali preširoke označbe za ure. A danes je Lombergar, kar se odnosa tiče, bolj optimističen kot pred dvema letoma. "Maribor se počasi popravlja, a ima velik zaostanek, bo potreboval kar nekaj časa, da si bo opomogel. A je na dobri poti, da je konec packarije," napoveduje. Denar sta večinoma zagotovila sama in ga naprosila pri donatorjih, tako je pomagala Zavarovalnica Grawe, za uro na Rotovžu je za dobavo in montažo treh številčnic ter urnega mehanizma mariborska občina plačala okrog 31.000 evrov.
