Ob urejanju zelenice tik ob Srednji elektro-računalniški šoli Maribor (Serš) so nedavno posekali pet dreves (tiso, dve smreki in dve brezi), saj so zakrivala leta 1970 postavljeno skulpturo Momčila Krkovića, enega najvidnejših kiparjev v nekdanjem jugoslovanskem prostoru. Na zakritje skulpture je opozoril aktivni občan Andrej Brvar, pesnik in Prešernov nagrajenec. Odstranitev dreves je podpisala stroka, a stanovalci sicer zelo prometnega območja na Gosposvetski cesti so nad tem posegom ogorčeni. Drevesa so ob zasenčevanju v vročih dneh ščitila tudi pred cestnim prahom, hrupom in vetrom.
Boriti se morajo za vsako drevo
Pomembne so javne umetniške postavitve, a tudi drevesa. In dejstvo je, da ne za prve ne za druge pristojne službe v preteklosti niso (primerno) skrbele. Tudi zato je zdaj mnenje javnosti razdeljeno. Stanovalci bloka ob Gosposvetski 9 povedo, da so za površino, kjer so padla njim tako dragocena drevesa, skrbeli sami. "Kosili smo travo, obrezovali veje, pred tem zelenica leta ni nikogar zanimala, tudi skulptura ne," je ogorčen stanovalec Franc Gril, ki se spominja, kako je pred leti na zavodu za varstvo kulturne dediščine opozarjal na skulpturo, ki jo je Krković naslovil Srečanje.
"Sploh niso vedeli, da obstaja," odpre svojo arhivsko mapo in pokaže gradivo, s katerim je takrat obiskal zavod. "Zato nas toliko bolj moti takšen poseg v okolje, to sta svojevrsten občinski vandalizem in uničevanje okolja," doda stanovalka Branka Fras. "Mi, ki živimo tako blizu ceste, se moramo boriti za vsako drevo, da imamo vsaj nekaj zelenja. Že tako je težava zaradi ceste in avtobusne postaje. To bi se dalo urediti drugače."
IMZ: Priča smo slabemu ravnanju z drevesi
Na neprimerno ravnanje z zelenimi površinami opozarja tudi Iniciativa mestni zbor (IMZ): "Res je v zadnjem času bilo zasajenih več obcestnih drevesc. A politiko nadomeščanja odraslih dreves, ki jih nismo znali, zmogli ali želeli ohraniti z novimi, mora nujno zamenjati zaveza k ohranjanju zelenih velikanov za vsako ceno. Okoljske učinke odraslega drevesa lahko nemudoma nadomesti le stotine mladih, ne pa eno samo, na katerega čakamo desetletja, da zraste do višine predhodnika. Še vedno smo priče slabemu ravnanju z drevesi: zaradi pomanjkanja rednega vzdrževanja so ponekod polna bele omele, nestrokovno se jih obrezuje, na novo zasajena se v začetnih letih ne zaliva redno in se v času vročinskih valov posušijo, odstranjuje se jih zaradi razgleda na kakšne znamenitosti in zaradi bližine parkiranih avtomobilov."
Tri drevesa so tudi bila nevarna
Ravnateljica Serša Irena Srša Žnidarič pravi, da so odstranitev dreves naročili na pobudo občinskega urada za kulturo in mladino, ki ga vodi Klemen Brvar, sicer sin omenjenega Andreja Brvarja. Preden so naročili odstranitev dreves, so se posvetovali s priznanim krajinskim arhitektom Nikom Staretom in v celoti upoštevali njegov nasvet.
"Okoljske učinke odraslega drevesa lahko nemudoma nadomesti le stotine mladih, ne pa eno samo"
"Odstraniti je bilo treba drevesa, ki so spomenik zastirala in ga delno tudi poškodovala. Tri drevesa so bila tudi nevarna za mimoidoče in avtobusno postajo, ki je v neposredni bližini. Od tega je bila ena breza v celoti posušena, druga pa delno," pojasni Žnidaričeva.
Na uradu za kulturo in mladino, kjer so zadolženi tudi za vzdrževanje spomenikov, spominskih obeležij in zaščitenih umetniških nepremičnin, povedo, da "Forma viva Maribor sodi med dragoceno umetniško dediščino urbanega prostora. Odmevni mednarodni kiparski simpozij je v obdobju dveh desetletij (1967-1986) rezultiral v devetnajstih tehnološko zahtevnih in likovno izredno pestrih abstraktnih oblikah, narejenih iz betona in razpršenih po širšem mestnem območju. Material je bil izbran v smislu sobivanja umetnosti in arhitekture prostora, pri izvedbi pa so takrat pomagala znana mariborska gradbena podjetja in strokovnjaki." V sodelovanju z Umetnostno galerijo Maribor in krajinskimi arhitekti je letos načrtovano urejanje okolice še petih skulptur.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
