Marinka Lešnik je bila v Socialnovarstvenem zavodu Hrastovec 33 let. Odvzeta ji je bila poslovna sposobnost in s tem tudi možnost skrbi zase. "Kmalu bo osem let, odkar je uspela preselitev, ker smo naredili načrt selitve iz institucije v skupnost. Za to gre zahvala Mestni občini Maribor, Mestni občini Celje in tudi Javnemu medobčinskemu stanovanjskemu skladu Maribor, kjer imajo prav tako posluh za to," je Simona Ratajc, nekdanja delavka Centra za socialno delo Maribor, povedala na Trgu svobode, kjer je modri konj Marco Cavallo kot simbol deinstitucionalizacije danes začel svojo pot po Mariboru. "Čeprav sem bila toliko časa tam, nisem imela nobene psihiatrične obravnave, nobene terapije," je Lešnikova še povedala o sebi in izpovedala tudi nekatera neprimerna ravnanja tam zaposlenih, ki jih je bila deležna. 

V Sloveniji danes v tako imenovanih posebnih zavodih še zmeraj živi več kot 4000 ljudi. Da je to v nasprotju s Splošno deklaracijo človekovih pravic in Konvencijo o pravicah ljudi z oviranostmi, v Muzeju norosti opozarjajo že dlje časa in pozivajo tudi k podpisu peticije za spremembo te prakse. Ne nazadnje v teh institucijah ljudi ne zdravijo, je pa njihovo življenje popolnoma prilagojeno redu ustanove. Z aktivistično-ozaveščevalno akcijo z modrim konjem tako dodatno opozarjajo, da v Sloveniji kljub geografski bližini Italije, od koder prihaja Marco Cavallo, zaostajamo za več kot pol stoletja. Konja Marca so namreč pred 50 leti izdelali pacienti psihiatrične bolnišnice pri Svetem Ivanu v Trstu. Ko so se takrat institucije pod vodstvom naprednega psihiatra Franca Basaglie zapirale, so ti ljudje dobili možnost življenja v skupnosti. Modri konj – velika papirnata skulptura, v katero so vgradili svoje upe, želje in sanje – je tako postal simbol deinstitucionalizacije, podiranja zidov in uresničitve želje po svobodi in samostojnosti.

Njegovo popotovanje je opomnik, da je življenje v institucijah preživet koncept in da mora tudi Slovenija po več kot pol stoletja postati odprta, sprejemajoča in vključujoča družba za vse ter zagotoviti oskrbo v skupnosti. "Samo sprememba zakona ne bo spremenila ničesar. Mi jih moramo sprejeti medse kot družba. Od blizu smo vsi čudni, pristopite," je med drugim v zvočnik govorila vodja sprevoda, ko je konj s spremstvom šel skozi središče Maribora. "V Italiji jim je uspelo tudi zato, ker so glas teh, ki so živeli za zidovi, posvojili in okrepili tudi gledališčniki, glasbeniki, ilustratorji, filmarji in tudi novinarji. Zato želimo, da bi konj Marco v Sloveniji spodbudil čim več ljudi, da se nam pridružijo. Dovolj nas mora biti, da naredimo ta pomemben civilizacijski korak iz zavodov v podporo skupnosti," še pravi dr. Sonja Bezjak, direktorica Muzeja norosti.

"Podpora skupnosti je ključna. Velikokrat te osebe nimajo svojcev, koga, ki bi jim pomagal, zato tudi prihaja do vračanja v institucije. In ključno je še vztrajanje, tudi ko pride do težav. Kajti šele ko ljudje dobijo pravice, ko lahko živijo enakovredno kot mi, dobijo tudi dostojanstvo. In moramo jim dati tudi enakovredno vlogo v družbi," je še dodala Ratajčeva.

Modri konj Marco Cavallo se je po sprehodu skozi Maribor ustavil v SVZ Hrastovec, kjer so pozdravili stanovalce in jih prav tako povabili, da oddajo v poseben kovček svoje želje, misli. Gledališka skupina Accademia della Follia, ki potuje skupaj s konjem, pa je izvedla še predstavo. Ta je, prav tako kot Marco Cavallo, nastala med reformo psihiatrične oskrbe v Italiji, njeni člani pa so prav tako osebe z določenimi oviranostmi. Konj se s spremstvom v sredo seli v Muzej norosti na Tratah v gradu Cmurek, v katerem je več desetletij deloval Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec - Trate. Nato bodo o pomenu deinstitucionalizacije osveščali v Novi Gorici in Gorici, kajti projekt je tudi del Evropske prestolnice kulture GO 2025. Svojo pot po Sloveniji je konj Marco sicer začel z nedeljskim obiskom Doma na Krasu v Dutovljah, nato je bil v ponedeljek na več lokacijah v Ljubljani.