Pogosto smo priča, da občani na javnih površinah odvržejo hrano namenjeno prostoživečim živalim. Najpogosteje s kruhom hranijo vodne ptice, golobe in ribe. Tudi eden od naših bralcev nam je poslal fotografije posameznika, ki na območju Ceste proleterskih brigad med vojašnico in Zdravstvenim domom Nova vas menda vsakodnevno krmi živali. Ironično; podobne fotografije nam je poslal že lani, pa se nič ni spremenilo. Še več; tudi pred sedežem našega medija pogosto opazimo krmo za golobe, ki jo neznana gospodična vsake toliko časa odvrže.
Kot opozarja Skupna občinska uprava Maribor, takšno ravnanje z več razlogov ni ustrezno: ne zadosti potrebam živali po vnosu življenjsko pomembnih hranil, zaradi zbiranja na točkah hranjenja se med živalmi prenašajo bolezni, živali izgubijo naravni občutek in hrane ne iščejo več same, preveč se razmnožijo, povečata se tekmovalnost in stres. "Na ta način prihaja tudi do povečanega vnosa hranil v vodno okolje, kjer se ustvarjajo za življenje neugodni pogoji. Hkrati se zaradi odvržene hrane razmnožijo sive vrane, podgane in drugi glodavci," opozarjajo na občinski upravi. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je prav zato pripravilo navodila za zimsko hranjenje ptic okoli našega doma za vse tiste, ki morda to počnejo zaradi usmiljenja do živali.
Opozorilne table tudi odtujene
Reševanja težave se je - tudi na predlog občanov - leta 2024 lotila Mestna občina Maribor (MOM), ko je v sklopu participativnega proračuna namestila 60 tabel, ki opozarjajo na prepoved hranjenja prostoživečih živali, in to na nabrežju Drave, v Mestnem parku in na Slomškovem trgu, torej najpogostejših krajih krmljenja živali. Nekaj tabel je bilo kasneje celo odtujenih, a jih je Nigrad ob svetovnem dnevu živali 4. oktobra nadomestil.
Še več; da bi nagovorili in izobrazili tiste namlajše (in njihove starše), ki morda še najpogosteje hranijo prostoživeče živali, je MOM ustvarila zgibanke in plakate s pomenljivim naslovom "Ne hrani me! Ohrani me." Vrtcem in osnovnim šolam so razdelili 5000 poučnih zgibank in 80 plakatov.
Ugodno za pršice, klope, uši, bolhe ...
A, kot je videti na fotografijah, se prepovedana praksa - vsaj kar se tiče hranjenja golobov - nemoteno nadaljuje. Po čeprav podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) "golobi predstavljajo higienski problem v mestih." Tudi neposredno za človeka. Prisotnost množičnih golobov prinaša tveganje za različne okužbe. "Na mestih zadrževanja in hranjenja golobov in v njihovih gnezdih se lahko pojavljajo pršice, klopi, uši, bolhe, hrošči in druge žuželke, pa tudi paraziti (toksoplazma), plesni, bakterije (kampilobakter, klamidija), rikecije, virusi," pojasnjujejo na NIJZ in dodajajo, da je človeku nevaren zlasti t.i. golobji klop, ki lahko prenaša viruse in bakterije: "Te klope praviloma prenašajo golobi, na katerih se klopi hranijo. Človek je ključni gostitelj golobjega klopa. Najpogosteje pride v stik z njim v stavbah, kjer so še ali so bili v preteklosti prisotni golobi." Prav zaradi prenašanja nalezljivih bolezni pri NIJZ-u "z javnozdravstvenega vidika odsvetujemo hranjenje golobov in priporočamo nadzor nad populacijo golobov v mestih."
Na Tenerifih tisočak, v Hong Kongu zapor
Ker pogosto ob prepovedih zaležejo le globe, se jih ponekod že poslužujejo. Tudi denimo v Ljubljani, kjer je za kršitelje določena globa 100 evrov. V nekaterih mestih so kazni še posebej visoke; denimo na Tenerifih znašajo tudi do 1400 evrov, v Seulu okrog 620 evrov, rekord pa si verjetno lasti Hong Kong, kjer imajo najstrožji režim za hranjenje prostoživečih živali na svetu. Ob kazni do 11.000 evrov vas lahko tam za eno leto celo pošljejo v zapor!
V Mariboru pa - nič. Še vedno poteka ozaveščanje ... In če vas pri početju vendarle zaloti denimo redar? Brez skrbi. Ti niso pristojni za ukrepanje ob tovrstnem početju.
