Barbara Bradač
Maribor je ob kulturnem prazniku znova pokazal, da poezija ni le zapisana beseda, temveč živ stik med ljudmi. Na Prešernov dan je v mestu zaživelo več recitalov, ki so povezali akademsko okolje, ustvarjalce in mimoidoče ter dokazali, da ima poezija prostor tudi zunaj knjižnih platnic – na ulici, med ljudmi, v odnosih.
Dopoldne se je pred tehniškimi fakultetami Univerza v Mariboru na Smetanovi ulici odvil recital Povezija – poezija povezuje. Dogodek je znova potrdil, da ima poezija svoje mesto tudi v znanstvenem in tehničnem okolju, kjer se logika in ustvarjalnost ne izključujeta, temveč dopolnjujeta. Poezijo so brali zaposleni in študenti Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakultete za strojništvo, Pedagoške fakultete ter Univerzitetne knjižnice Maribor. Skupaj so simbolično pokazali, da misel, ustvarjalnost in čut za besedo sodijo tudi v znanstveni in tehnični svet.
Uvod v dogodek je zaznamovala misel o preprostih, a temeljnih besedah – kruh, ljubezen, dobrota –, s katerimi je zbrane nagovorila umetniška vodja in spiritus agens recitala prof. dr. Dragica Haramija. Z navezavo na verze Tone Pavček je poudarila pomen tišine in poslušanja – sebe in drugega –, brez katerih tudi kultura izgubi svojo orientacijo.
Pobudnik recitala, dekan Fakultete za strojništvo prof. dr. Matej Vesenjak, je ob tem izpostavil, da poezija in tehnika nista nasprotji. "Tako kot pesnik z roko in peresom stopi v svet domišljije, tudi inženir, ko prime orodje, vstopa v prostor ustvarjalnosti. Življenje je tisto, ki vse povezuje," je dejal in dodal, da prav preplet različnih znanj in občutij ustvarja boljšo družbo.
Uvod v dogodek je zaznamovala misel o preprostih, a temeljnih besedah – kruh, ljubezen, dobrota –, s katerimi je zbranim spregovorila umetniška vodja in spiritus agens recitala, prof. dr. Dragica Haramija. Z navezavo na verze Toneta Pavčka je poudarila pomen tišine in poslušanja – sebe in drugega –, brez katerih tudi kultura izgubi svojo orientacijo.
Pobudnik recitala, dekan Fakultete za strojništvo, prof. dr. Matej Vesenjak, je ob tem izpostavil, da poezija in tehnika nista nasprotji. "Ko pesnik prime pero in inženir orodje, oba vstopita v prostor domišljije in idej. Tam se srečata poezija in znanost – in tam se začne življenje, ki povezuje," je dejal in dodal, da prav preplet različnih znanj in občutij ustvarja boljšo družbo.
Posebno težo so dogodku dali študentski glasovi. V kratkih pogovorih po recitalu so poudarili, da poezije ne doživljajo kot nasprotje tehničnega in racionalnega sveta, temveč kot njegovo nujno dopolnilo. Študij računalništva, medijskih komunikacij, tehnike ali naravoslovja po njihovih besedah zahteva logiko, natančnost in strukturo, poezija pa odpira prostor za čustva, dvom, iskrenost in kritično refleksijo družbe.
Sandro Čeh, študent Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, je na recitalu bral avtorsko poezijo. Ob tem je poudaril, da sta tehniško razmišljanje in poezija na videz nasprotna svetova, a ju prav zato potrebujemo skupaj. "Treba je imeti malo vsega – da se matematična praznina dopolni z dušo," je dejal.
Podobno je razmišljal Rene Ficko, študent drugega letnika medijskih komunikacij, ki je opozoril, da študij komunikacije nujno zahteva občutek za besedo, pomen in ritem jezika. Njegova pesem je bila po njegovih besedah brutalno iskrena in zelo osebna, saj je po dolgem času znova pisal v slovenščini in se prvič zavestno odločil za načrtno pisanje. Priložnost za nastop ga je spodbudila k družbenokritični tematiki.
Med nastopajočimi je bila tudi Katja Rupnik, ki je recitirala svojo pesem Strmim v zvezdo. Izbrala je avtorsko besedilo, saj ji poezija omogoča najbolj neposreden izraz osebnih misli in občutij. Kljub rahli tremi je poudarila, da je prav takšen oder dragocen, saj mladim daje občutek, da je njihov glas slišan. Poseben vtis je pustila tudi Vida Cerkvenič, še dijakinja in bodoča študentka kemije, ki je izpostavila, da imajo vsi ljudje v sebi tako logični kot čustveni del. Poezija pa je po njenem mnenju prostor, kjer se ta dva pola lahko srečata in sobivata – ne glede na starost ali izobrazbeno usmeritev.
Rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravko Kačič je poudaril, da tehnološki razvoj sicer olajšuje življenje, ne more pa mu dati smisla. Po njegovih besedah življenje osmišljajo medsebojni odnosi, kultura, umetnost in ljubezen, zato je še posebej dragoceno, da se poezija na praznik kulture oglasi prav v okolju tehniških fakultet. Takšni dogodki po njegovem mnenju sporočajo, da se akademska skupnost ne ukvarja le z iskanjem rešitev za prihodnost, temveč tudi z vprašanji človeka – z njegovo potrebo, da je viden, slišan in čuten ter da v odnosih najde svoj pravi smisel. Rektor je ob tem prebral tudi avtorsko pesem.
Če je kdo dopoldne zamudil dogajanje, je imel priložnost poezijo ujeti tudi opoldne na Grajskem trgu, kjer je potekal tradicionalni recital poezije France Prešeren pri njegovem spomeniku. Njegove verze so prebirali dramski igralci SNG Maribor, dogodek pa že vrsto let pripravljata Združenje dramskih umetnikov Slovenije in Mestna četrt Center Maribor.
Praznično dogajanje nadaljuje tudi v večernih urah. Med 17. in 18. uro bo Grajska kavarna gostila Prešernovanje, javno branje poezije z izrazitim poudarkom na mladih glasovih. Z avtorsko poezijo se bodo predstavili dijaki Prva gimnazija Maribor in udeleženci literarnega natečaja, vrata pa so odprta tudi ljubiteljskim ustvarjalcem ter vsem, ki verjamejo v moč izgovorjene besede.
