
"Čestitamo, to je velik uspeh in še večja zmaga za Slovenijo," so kar deževale čestitke na pop-up dogodku gibanja My Voice, My Choice in Inštituta 8. marec, ki se je danes dopoldne najprej odvijal v Mariboru, nato na Ptuju, v poznih popoldanskih urah pa še v Ljutomeru in Murski Soboti.
Potem ko je Evropska komisija v četrtek v odgovoru na kampanjo Moj glas, moja izbira (My Voice, My Choice) sporočila, da ni treba vzpostaviti novega finančnega mehanizma, lahko pa države članice EU za podporo dostopnemu in varnemu splavu uporabijo evropska sredstva iz obstoječega socialnega sklada, so se organizatorji odločili, da občutke ob odločitvi in izkušnje triletnega dela na kampanji delijo s svojimi podporniki, pa tudi z vsemi drugimi, ki o kampanji še ne vedo veliko, a so jim bili pripravljeni prisluhniti.
"Kregati se znamo, dobro delati skupaj in se imeti radi pa nam ne gre najbolje"
Slovenija je lahko vzgled
Alenka Kreč Bricelj, članica programskega odbora Inštituta 8. marec, je poudarila, da jim odločitev Evropske komisije pomeni izjemno veliko: "Tri leta smo se borili za pravice žensk, saj kar 20 milijonov žensk v EU nima dostopa do varnega in dostopnega splava. Ta pobuda je velik korak k temu, da pravica do splava postane konkretna možnost za ženske, ki v svojih državah nimajo zagotovljenega varnega in dostopnega splava, bi pa to pravico lahko uveljavile v kateri od drugih držav, kjer ta možnost obstaja."
Ob tem je priznala, da sklep Evropske komisije ni takšen, kot bi si ga v idealnih razmerah želeli, vendar predstavlja pomemben korak k uresničevanju te pravice. "V praksi to pomeni zagotovitev sredstev. Mi pa bomo še naprej pritiskali na odločevalce, da razmere ne ostanejo takšne, kot so, temveč da vsako leto napredujemo proti standardu, kakršnega imamo v Sloveniji, kjer je pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok zapisana v ustavi. Slovenija je lahko s to prakso zgled Evropi in svetu," je dejala. Poudarila je tudi, da v tej bitki "stojijo na ramenih vseh feministk v Sloveniji, ki so se borile za vpis te pravice v ustavo". "Ne bomo odnehali. Pritiskali bomo, vztrajali pri tem, da se ti in naslednji ukrepi sprejmejo, ter odločevalcem gledali pod prste," je še dodala Bricljeva.
V Bruslju je bilo čakanje na odločitev zelo težko. "Pritisk je bil velik," je priznala koordinatorka kampanje za Prekmurje Kaja Trabše. "Vsi skupaj smo dihali kot eno, in to je bil najlepši občutek. Tako dolgo je vse skupaj trajalo, da danes še vedno procesiramo, kaj se je pravzaprav zgodilo. Naš fokus pa je že usmerjen naprej, saj nismo dosegli vsega, kar smo si zadali." Kot je dodala, je to tudi lep pokazatelj, da velikost države ni odločilna. "Na družbenih omrežjih sem med komentarji opazila, da je bila rdeča nit: stopimo skupaj in se potrudimo kot skupnost," je poudarila Trabšetova.

"Splav je še vedno popoln tabu"
Na pop-up dogodku je bilo mogoče izbirati med različnimi izdelki s simbolnimi napisi - od majic, uhanov in nogavic do nalepk ter drugih izdelkov. Na voljo so bili v zameno za prostovoljni prispevek za podporo delovanja inštituta in kampanje. "Veseli smo vsake podpore. Ves čas smo aktivni, primarno pa je, da se želimo podružiti z vsemi, ki so nas podpirali in nas še naprej podpirajo," je dejala Trabšetova.
"Danes sem prišla, da podprem tako inštitut kot kampanjo, ker menim, da je to, kar delajo, zelo pomembno za vse ženske v Evropi," je povedala ena od podpornic, Alja Arko iz Maribora. Med zbranimi je bilo opaziti tudi moške, ki so poudarili, da pri kampanji ne gre zgolj za pravice žensk, temveč za pravice celotne družbe. "Kampanjo in prizadevanja inštituta vsekakor zelo podpiramo. Predvsem pa je pomembno, da je Slovenija dokazala, da zna povzdigniti glas in se zavzeti za pravice šibkejših," sta menila Miha in Tjaš.


Svoje vtise po odločitvi Evropske komisije je strnila tudi Špela Hren Juhart, vodja odnosov z javnostmi v Lutkovnem gledališču Maribor, kolesarka in pripovedovalka, ki bo na letošnjih volitvah zastopala barve Levice in Vesne. "Sem nekoliko pomirjena, da smo vsaj na tej točki, kjer smo zdaj. Se mi pa zdi žalostno, da se moramo leta 2026 sploh še boriti za pravice, ki bi morale biti samoumevne. Politična realnost očitno kaže, da nobena pravica ni samoumevna in da se bo zanje vedno treba boriti," je dejala.
"Veseli me, da so dekleta in fantje iz Slovenije prevzeli pobudo ter nas zastopali borbeno, a hkrati z veliko mero ljubezni in pozitivne energije. Tega nam res primanjkuje. Kregati se znamo, dobro delati skupaj in se imeti radi pa nam ne gre najbolje," je dodala. Na vprašanje, kakšno sporočilo je to za ženske, je odgovorila: "Prvo sporočilo je, da se nikoli ne smejo nehati boriti za to, kar jim pripada. Hkrati je treba o tem ves čas govoriti, tudi s fanti. Splav je še vedno popoln tabu. To ni vprašanje vere, temveč osebne odločitve, pogosto povezane s težkimi življenjskimi zgodbami, ki jih je treba spoštovati. Osnova vsega pa je spoštovanje sočloveka."









