Čeprav se večina Mariborčanov po treh mestnih prometnicah - Titovi in Pobreški cesti ter Nasipni ulici - skoraj vsak dan vozi okoli kar 130 tisoč kvadratnih metrov velikega območja, na katero bi lahko umestili kar 25 nogometnih igrišč, redko kdo pomisli, da imamo praktično v središču mesta popolnoma degradiran prostor, katerega čas se je ustavil že pred desetletji. Lesene barake, vonj po železniških tirih, premazanih s kreozotnim oljem, neugledno zelenje, ki prerašča nekdanja odlagališča lokomotivskega pepela, in pogled na razpadajoči južni in vzhodni krak nekdanje moške kaznilnice KPD - to je znameniti mariborski železniški trikotnik.
Idej, kako ga urediti, skupaj z območjem med železniško progo in Titovo cesto, je bilo v preteklosti več. Med parcialnimi so najbolj izstopali številni načrti za prenovo leta 1889 zgrajene in od leta 1963, ko je bila kaznilnica dokončno zaprta, propadajoče stavbe KPD, med bolj celovitimi pa razvpiti, a nikoli realizirani projekt Manhattan nekdanjega župana Franca Kanglerja iz leta 2008, ki je na tem območju predvideval integracijo stanovanjskih, poslovnih, kongresnih, hotelskih, trgovskih in drugih programov. Še deset let prej je mesto na tem območju načrtovalo tudi kongresni center s sejmiščem, pri čemer je bila lokacija predvidena kot sečišče vseh možnih oblik prometa, od železnice, avtobusov, osebnih vozil, kolesarjev do pešcev. In podobno, le da brez sejemske dejavnosti, o območju na mariborski občini razmišljajo tudi danes.
- Prvi načrti za ureditev območja segajo v leto 1998, ko je občina lokacijo predvidela za sejmišče in sečišče različnih oblik prometa.
- Današnji načrti občine so podobni, železniški trikotnik naj bi postal prometno vozlišče z železniškimi in avtobusnimi postajališči, izposojo avtomobilov, koles ...
- Za urbanizacijo območja je nujno treba podaljšati Ulico Pariške komune do Puhove ulice, preboj bi stal 21 milijonov evrov.
- Pogoj za preboj do Puhove ulice je preselitev Snage na območje pri sortirnici, selitev bi stala pet milijonov evrov.
Po Lidlu še trgovina s športno opremo
A urbanizacija železniškega trikotnika ni odvisna le od občine, ampak v pretežni meri od Slovenskih železnic oziroma Direkcije za infrastrukturo (Drsi). Kot pojasni podžupan Samo Peter Medved, je namreč občina v preteklosti vendarle izvedla številne poteze, nujne za razvoj tega območja. Že leta 2006 je tako zgradila podvoz pod železniško progo, ki pa ga večina voznikov spregleda, saj danes omogoča le dostop s povezovalne ceste za Europarkom do barak v železniškem trikotniku, a brez njega prihodnja urbanizacija tega območja, pravi Medved, ne bi bila mogoča. Prav tako je občina zgradila nadvoza nad Titovo in povezovalno cesto za Europarkom ter s tem pešcem in kolesarjem bistveno skrajšala prehod s Tabora na Pobrežje.
Ob tem se je območje med železniško progo in Titovo cesto lani delno urbaniziralo tudi z zgraditvijo trgovskega centra Lidl. Ker naj bi v kratkem na edinem preostalem platoju nasproti Lidla zrasla tudi nova trgovina s športno opremo, bo območje med železniško progo in Titovo cesto končno dobilo celovito urbano potezo. Še posebno, ker je občina že podpisala pogodbo tudi z izvajalcem za izgradnjo manjkajoče peš poti in kolesarske steze od nadvoza nad povezovalno cesto do Europarka. V prihodnje bo tako torej treba urediti le še propadajoči del KPD, parkirišče pred njim, katerega ureditev se že načrtuje, in celoten železniški trikotnik.
Ključna preselitev Snage
Prvi korak bo vendarle morala storiti občina. Za celovito ureditev območja bo namreč treba Ulico Pariške komune od križišča pri Telekomu podaljšati do Puhove ulice na Pobrežju. Da bi to bilo mogoče, pa bo treba preseliti sedež Snage iz Nasipne ulice. Občina podrobni prostorski načrt (OPPN) za selitev Snage na območje ob sortirnici že pripravlja, ker pa bo treba zaradi načrtovane umestitve objekta za termično obdelavo odpadkov na isto lokacijo izvesti tudi celovito presojo vplivov na okolje, dokument ne bo pripravljen pred koncem leta 2022. Po preliminarnih ocenah bo samo selitev Snage stala okrog pet milijonov evrov.
"Služb z dobrimi plačami je v Mariboru premalo in vse to, kar načrtujemo tudi v železniškem trikotniku, so nastavki, da do tega pridemo"
Še bistveno dražja bo zaradi konfiguracije terena in železniške proge gradnja podaljška Ulice Pariške komune. Občina in ministrstvo sta septembra lani podpisala sporazum o sofinanciranju projekta, po idejni zasnovi pa bo preboj do Puhove stal kar 21 milijonov evrov. V kakšnem razmerju bosta občina in država investicijo sofinancirali, bo znano, ko bo izdelan DIIP, ki je že v pripravi.
Iz nekdanjega zapora Kreativni park Drava
Ureditev železniškega trikotnika je ključna tudi za Regionalno razvojno agencijo (RRA) za Podravje - Maribor, ki ima prostore v zahodnem kraku KPD, kompleksu nekdanjega moškega zapora. Če se bodo njihovi načrti uresničili, bo namreč v KPD leta 2026 delalo precej več ljudi kot trenutnih 130, zaradi česar bodo potrebovali bistveno več parkirnih mest, pa tudi lažji dostop z javnim prevozom. RRA namreč zaradi načrtovane selitve Štajerskega tehnološkega parka iz Pesnice v KPD načrtuje tudi prenovo osrednjega in zahodnega kraka stavbe. "Ob tem želimo sem preseliti tudi Inštitut Wycycle, urediti prostore za zagonska podjetja in zagnati mrežni podjetniški inkubator. Iz KPD bomo naredili blagovno znamko Kreativni park Drava, imamo vizijo in tudi podporo občin solastnic. Obnova obeh kompleksov s sedem tisoč kvadratnih metrov površine je ocenjena na okrog devet milijonov evrov, denar je na voljo iz različnih virov in verjamem, da bomo pri tem uspešni," pravi direktor RRA Uroš Rozman.
Kaj bi pridobili s prebojem Ulice Pariške komune
Zanimivo je sicer, da se je preboj Ulice Pariške komune načrtoval že pred več kot dvajsetimi leti, skupaj z gradnjo vzhodne obvoznice. "Zakaj do tega takrat ni prišlo, težko rečem. Lahko, da občina ni bila sposobna preseliti Snage, lahko pa tudi zaradi pritiskov Darsa," pravi Medved. Ker občina zaradi tega ni mogla zagotoviti že takrat načrtovane in še danes težko pričakovane povezave na osi vzhod-zahod preko Puhove in Ulice Pariške komune do Erjavčeve ulice, se je leta 2006 odločila za spremembo OPPN in za gradnjo podaljška Ceste proletarskih brigad. Kot je znano, se je ta po številnih zapletih začela šele lani in bo končana predvidoma letos ali prihodnje leto.
Je pa občina nato kljub temu leta 2016 sprejela tudi OPPN za preboj Ulice Pariške komune. "S tem bi namreč kar nekaj prometa preusmerili na visokokapacitetno hitro cesto H2 skozi Maribor, kar je bil tudi razlog, da smo se tako zelo trudili izvzeti jo iz vinjetnega sistema," pojasnjuje Medved.
Slovenske železnice pripravljene prodati zemljišča
Tu pa se načrti z železniškim trikotnikom še zdaleč ne končajo. Regionalna razvojna agencija za Podravje - Maribor namreč že zaključuje pripravo projektne dokumentacije za umestitev park & ride parkirišča v trikotniku, ob tem pa z občine sporočajo, da sporazum z ministrstvom predvideva tudi izvedbo novega železniškega postajališča, gradnjo povezovalne ceste z vso pripadajočo komunalno infrastrukturo in gradnjo poslovno-stanovanjske cone.Slovenske železnice, ki so lastnik večine zemljišč, so načrte za prodajo zemljišč potrdile. Prav tako Drsi, ki za železnice vodi vse omenjene investicije in ki v trikotniku načrtuje tudi gradnjo objekta za lastne potrebe s čakalnicami za potnike, sanitarijami, prostori za službo za vodenje prometa in podobno. Drsi načrtuje tudi posodobitev in nadgradnjo železniške proge od Maribora preko Ruš do Prevalj.
Mestna železnica, nove avtobusne povezave ...
Kot sporočajo z občine, naj bi se po sporazumu z ministrstvom projekt zaključil že do konca leta 2025. "Železniški trikotnik je del Maribora, ki je zaspal v nekem času, gre pa za območje z največjim potencialom za gradnjo v celem mestu. Z vsemi omenjenimi železniškimi projekti bo zdaj degradirano območje končno zaživelo, mesto pa bo lahko železnico vključilo v mestni potniški promet in bistveno skrajšalo potovalne čase. Dobili bomo namreč mestno železnico, ki bo Tezno in celotno potezo do Ruš bistveno bolje povezovala s centrom mesta," poudarja Medved.
Uredili bodo tudi nove avtobusne povezave, pri tem podžupan izpostavi načrtovano ureditev novega avtobusnega postajališča na Titovi cesti pri Europarku. V neposredni bližini bo prav tako podhod za pešce, ki bo olajšal prehajanje Titovega mostu, na območju bodo zagotovili tudi izposojo avtomobilov in koles. "V mesto želimo privabiti tudi velika, inovativna podjetja, ki ponujajo službe z višjo dodano vrednostjo. Za to pa mora biti mesto dobro upravljano in nuditi potrebno infrastrukturo in podporo. Služb z dobrimi plačami je v Mariboru premalo in vse to, kar načrtujemo tudi v železniškem trikotniku, so nastavki, da do tega pridemo," še pove Medved.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
