Barbara Bradač
V Mariboru so se začeli zagovori raziskovalnih nalog v okviru dolgoletnega programa Mladi za napredek Maribora. Mladi raziskovalci so letos znova dokazali, da raziskovalna radovednost med mladimi ne pojenja – nasprotno, zanimanje se še povečuje. Na letošnji razpis je prispelo kar 216 raziskovalnih nalog in inovacijskih predlogov, za katerimi stoji več kot 300 mladih avtorjev.
Zagovori so se začeli 4. marca na Srednji lesarski in gozdarski šoli Maribor, kjer bodo potekali vse do 13. marca. V teh dneh se šola preobrazi v pravo stičišče idej, znanja in ustvarjalnosti, saj prostori zaživijo z raziskovalnimi plakati, maketami, prototipi in predstavitvami mladih.
Že prvi dan zagovorov so mladi predstavili svoje naloge na področjih slovenskega jezika, veterinarstva in športa. Pred strokovnimi komisijami so pogumno zagovarjali svoje ideje, raziskovalne metode in ugotovitve. Zagovori se nadaljujejo tudi v naslednjih dneh.
"Raziskovalne teme pogosto odražajo aktualne družbene in tehnološke izzive. Posebej opazno je zanimanje za umetno inteligenco, ki so jo mladi letos raziskovali z različnih vidikov. Med osnovnošolci prevladujejo teme s področja psihologije, sledita sociologija in zgodovina, med srednješolci pa poleg psihologije izstopajo filozofija, kemija in oblikovanje," je pojasnila Urša Žiger, koordinatorica Mladi za napredek Maribora Zveze prijateljev mladine Maribor.
Program Mladi za napredek Maribora ima dolgo tradicijo. Mladinsko raziskovanje v mestu živi že 43 let, v tem času pa je v njem sodelovalo več kot 17.300 mladih avtorjev, ki so skupaj pripravili 8821 raziskovalnih nalog.
Lani je 𝗧𝗶𝗺𝗼𝘁𝗲𝗷 𝗔𝗻𝘁𝗼𝗻𝗮 𝗥𝗮𝗱𝗮𝗻𝗼𝘃𝗶𝗰́ s Tehniškega šolskega centra Maribor osvojil prvo mesto, zlato priznanje in nagrado dr. Brede Žerjal. Raziskoval je temo Prezračevanje s pomočjo 3D natisnjenega termalnega izmenjevalca, ki uporablja gyroid polnilo. Takole je potekal njegov zagovor.
"V svoji nalogi je izdelal cenovno dostopen lokalni prezračevalni sistem z merjenjem vlage in temperature ter možnostjo povezave s pametnimi hišami. Timotej je pokazal, da lahko ustvarjalnost in tehnika skupaj prineseta rešitve za vsakdanje potrebe," so pojasnili pri ZPM Maribor.
Pravtako lani je Nejca Marholda z OŠ Maksa Durjave Maribor raziskoval temo "Orkanska moč in neusmiljena eleganca: tanki na bojiščih Francije v drugi svetovni vojni". V raziskavi se je posvetil tankovskemu bojevanju v Franciji med drugo svetovno vojno ter spremljal razvoj in uporabo tankov na ključnih bojiščih. S pomočjo muzejev, literature, spletnih virov in intervjuja s strokovnjakom je primerjal različne tipe tankov ter raziskoval njihov vpliv na potek vojne in razvoj vojaške tehnologije. Njegovo delo ponuja poglobljen vpogled v vojaško zgodovino in tehnološki razvoj 20. stoletja. Kaj je povedal?
Program vse od začetka podpira Mestna občina Maribor, od leta 2007 pa ga izvaja in razvija Zveza prijateljev mladine Maribor. Skozi desetletja je postal ena največjih in najuspešnejših oblik spodbujanja mladinskega raziskovanja v Sloveniji. "Za številne učence in dijake predstavlja sodelovanje na natečaju prvo izkušnjo s samostojnim raziskovalnim delom. Javni zagovor pred strokovno komisijo je pomembna učna izkušnja, saj mladi razvijajo sposobnost argumentiranja, kritičnega razmišljanja in samozavestnega nastopa," pojasnjuje Žiger.
Rezultate letošnjega natečaja bodo razglasili 1. aprila v Narodnem domu Maribor, kjer bodo podelili priznanja najboljšim avtorjem, mentorjem in šolam.
Program s tem vsako leto znova potrjuje svojo vrednost: mladi z raziskovanjem dokazujejo, da jim je mar za mesto, skupnost in prihodnost. Prav ta radovednost, ustvarjalnost in pripravljenost iskati nove rešitve so temelj napredka – tako za Maribor kot širšo družbo.
