Miha Dajčman
Filip Flisar, nekdanji tekmovalec v smučarskem krosu: "Da bo manj 'favšije', da se zavedamo, da lahko skupaj, tudi majhni, kot smo, naredimo nekaj lepega. Zavedajmo se, da če nekomu nekaj uspe, lahko imaš tudi ti nekaj od tega. Če ima tvoj sosed dobro restavracijo, bo dvignil ceno celotne ulice, če boš ti dobro delal, boš lahko dvignil ceno in tako naprej."
Vanja Černivec, skavtinja za košarkarsko ekipo NBA Chicago Bulls: "Želim si, da bi glavni ljudje v košarki v Mariboru končno sedli za mizo in našli rešitev, kako iz luknje, v kateri smo že nekaj let. Tako v moški kot v ženski košarki. Želela bi si odprtosti, več multikulturne kuhinje, glasbene ponudbe, kulture, tudi športa. Sem pa nad ponudbo hrane že navdušena."
Andrej Knehtl, član benda Leonart in odvetnik: "Na glasbenem področju si želim, da bi se odprlo kakšno dodatno glasbeno prizorišče in da se ne bi njihovo število manjšalo. Lani se je recimo kar naenkrat pojavila Hiša Oz z zanimivim programom, seveda pa takšna prizorišča ne morejo nadomestiti kletnih prostorov v Mariboru, kot sta Satchmo in KGB, ki imajo svoj čar."
Maja Krajnc Ružič, direktorica Študentskih domov UM: "Ugotavljam, da se prebuja center mesta, da se ta ureja, lepo je za videti, pridobiva. Ostali deli Maribora pa se mi zdijo zanemarjeni. Zgodba ZD Tezno se vleče predolgo, komunalna infrastruktura ni povsod urejena primerno. Super je, da je vodomet lep, a v neposredni bližini kampusa imamo propadajoč Mariborski otok, blizu je neposrečen Pristan, ki so ga naši stanovalci prej redno obiskovali."
Joško Koren, najbolj skrbni lastnik gozda na območju Maribora in okolice: "Gaj je del Maribora in na podeželju ob mestu, kjer je več manjših kmetij, vidim perspektivo v dopolnilnih dejavnostih na kmetijah. Želimo si boljše ceste, da se končno uredi mestni vodovod v naš kraj, ker bi si v 21. stoletju vsi želeli pitno vodo. Želim si tudi, da bi se dvignila kultura obnašanja ljudi v gozdu."
Nina Medved, vsestranska umetnica: "Da bi znali pokazati, zakaj je to mesto prijetno za življenje tudi mlajšim prebivalcem, ki v veliki meri zapuščajo te kraje zaradi manka priložnosti. Želim si, da bi Maribor postal mesto (mladega) življenja, srečnega otroštva, ustvarjalnih, kritičnih in intelektualnih umov ne glede na to, v kateri sferi delujejo, tudi mesto športa in narave. Da bi dosegel potencial mesta, ki ga mnogi vidimo."
Rok Zebec, glavni kuhar Bro'Sisa: "Želim si več povezanosti, da ni razdvojenosti. Ni mi všeč, da se gleda drugemu pod prste, čeprav tega ni veliko. Lepo je, da se mesto vedno bolj polni. Ko je vse normalno, je Poštna polna, Glavni trg se razvija, Tyrševa bo dodala svoje. Glede kulinarike pa si želim bolj odprte Mariborčane, nekateri so zelo zadržani. Če je nekaj drugače, ni nujno, da je slabo."
Zala Stanonik, vodja projektov pri Založbi Pivec: "Maribor je mesto priložnosti. Zavedati se moramo, da živimo v drugem največjem mestu v državi, in ni nam treba iskati potrditve za to, kar počnemo, zunaj. Tudi opravičil za to, da nam gre slabo, ne iščimo zunaj. Sami pri sebi moramo stvari postaviti tako, da bodo tekle, da bomo z njimi zadovoljni, potenciala imamo ogromno."
Sebsatijan Škorc, trener odbojkarjev Merkurja Maribor: "Najbolj si želim, kot verjetno cel svet, da bo pandemije koronavirusa konec. Želim si, da bi bili zdravi. V Mariboru, ki je športno mesto, pa si želim še več posluha za šport. Dvorana Tabor je top dvorana, podpiram prenovo, ki bi na področju infrastrukture pomenila 20 let miru. Želim si, da bi se z odbojko ta dvorana kmalu spet napolnila."
Valerija Kamnik, nepremičninska agentka Vital pro: "Želim si sproščenega življenja, odprtosti ljudi, da se spoštujemo in se imamo radi. Imamo edinstveno življenje, ki ga moramo izkoristiti in ga živeti na prijazen način v sobivanju z ljudmi. Čim manj si moramo življenje zatežiti zaradi morebitnih slabih sosedskih odnosov, zaradi enega metra zemlje, ker je to neumno, škoda časa, pa se prepogosto dogaja."
Boštjan Čukur, profesor keramičarstva, reper, organizator dogodkov: "Rad bi videl, da bi iz te krize v Mariboru prišli močnejši in še bolj povezani. S skupnimi in kvalitetnimi zgodbami se bo Maribor povzdignil na vrh med destinacijami v Sloveniji. Želim si, da bi se povezali in postali odprti za ostale, pa da Maribor postane prvak v nogometu, Velenje pa je drugo, če se le da."
Nataša Ritonija, vodja za mednarodno sodelovanje v kabinetu župana Arsenoviča: "Maribor ima poseben čar. Je magnet, ljudje tukaj smo zelo veseli, odprti in družabni, hkrati pa znamo zelo hitro podleči določenemu kritiziranju. V mestu si želim več sodelovanja. Pa da se izrazim v nogometnih prispodobah: želim si več uigranosti, da ne bi šli vedno na prvo žogo, da bi se včasih za hip ustavili, razmislili, pogledali in videli širšo sliko, in potem bo žoga letela v smer, kamor si želimo."
Jože Povh, duhovnik: "Iščite to, kar je dobrega. S krščansko vero doživljamo živ spomin na to, da Bog ostaja z nami, pa naj bodo še tako negotovi časi. Temeljno upanje, veselje nad stvarmi v življenju, ohraniti moramo temeljno vedrino, da se ne pustimo zamoriti. Imamo dobre danosti za življenje, ki jih mnoge dežele in celine nimajo. Biti moramo hvaležni in pošteni do dobrih življenjskih razmer. Ker Maribor rad malo jamra na vseh področjih."
Zlatka Gutman Kobal, svetovalka za sadjarstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor: "Maribor počasi pospravljamo, čistimo, renoviramo ... Odlično, super. Želim pa si, da bi gostinci in gastronomi, ko bodo lažje zadihali, v ponudbi hrane in pijače, po vzoru drugih razvitih držav, nekaj spremenili pri uporabi lokalnih pridelkov. Najbolj kvalitetno uživanje hrane, tudi za turiste, je, če uporabimo lokalno pridelana živila. Izročila in naše znanje je treba spoštovati."
Tina Pisnik, teniška trenerka: "V Mariboru moramo biti bolj ponosni na to, kar imamo. Ne šparamo s hvaljenjem drugih, sebe pa preveč tiščimo na tla, nikoli nismo dovolj vredni. V Mariboru imamo vse, moramo pa se bolj ceniti, to poudarjati in biti ponosni."
Nešo Vukotić, gostinec: "Želim si, da iz koronakrize pridemo močnejši. Kdaj, kako in s kakšnimi posledicami, je težko govoriti. Verjamem, da bomo vsi delali po svojih najboljših močeh. Upam, da bo to za vse izkušnja, ki nam bo govorila, da moramo ceniti vse dobrine, da spoštujemo naravo. Upam, da se bomo kmalu spet družili v polni meri."
Marjan Gselman, predsednik Lovske zveze Maribor: "Želim si, da sprehajalci narave ne onesnažujejo, da se zavedajo, da niso sami v tem okolju, ampak da smo ljudje prišli v okolje nekoga drugega. Za mlade, ki jih lovstvo zanima, smo vedno na voljo. Mogoče pa kdo odkrije, da je lovstvo njegova skrita želja, ki ni le hobi, ampak način življenja."
Martina Potrč, trail tekačica, učiteljica razrednega pouka: "Želim si markiranih poti na Pohorju, kjer je toliko lepih poti, a jih ljudje težko najdejo. Mariborčanke in Mariborčani potrebujejo kompas po Pohorju. Želim stopiti v stik z ljudmi, s katerimi bi to lahko uredili. Pohorje je raj. Za pobeg iz vsakdana ali za družinske izlete. Za otroke pa si želim urejenih igrišč, obnovljenih igral, tudi med bloki."
Rok Predin, akademski slikar, avtor animacij, scenograf, režiser in glasbenik: "Želim si, da bi mesto ohranilo specifično noto. Da se to ne bi izgubilo, da ne bi Maribor postal še eno v nizu generičnih, provincialnih, obmejnih mest, ampak bi v njem ostala žlahtna mariborskost, a ne idiotsko patriotska, ampak to, kar pride iz okolja in geografske širine. Da bi to ostalo za zmeraj. In mislim, da tudi bo."
Zdenka Križanič, mestna svetnica, kulturna in humanitarna delavka: "Najprej, da bi osvojili naslov v nogometu. Poglejte, kako uspešne športnike imamo, odbojkarje recimo, kulturnike imamo tako dobre, da težko verjameš. Prekleta naša skromnost. Ne upamo si reči: 'Dobri smo!' Premalokrat dvignemo glavo in rečemo, da smo najboljši. A smo!"
Sašo Papp, nekdanji radijski voditelj, ustanovitelj Vinoo.co: "Maribor ima eno ali dve priložnosti. Malo se uresničuje ta, da Maribor 'porihtamo', da ga očistimo in polepšamo, da naredimo neko novo fasado in ga veliko bolje skušamo prodati v smislu turizma, narave, Stare trte z navezavo na vino in kulinariko. Druga zgodba je lahko startup svet, podporna okolja se zelo trudijo, a je tu zelo težko, ker imamo v bližini Dunaj, ki je postal zelo močno vozlišče."
Vida Tement, lastnica lokala LeVino: "Želim si, da Maribor ostane in postane domačinom in gostom prijazno mesto, želela bi si, da bi bil Maribor v središču mesta bolj zelen. Kakorkoli si ljudje to razlagajo. Nisem otrok betona, prihajam iz Prlekije, rada imam zelenje in vodo. Želim, da je Maribor prijazno mesto, kar tudi je."
Stipe Jerič, direktor Mariboxa, predstavnik za odnose z javnostmi v NK Maribor: "Kratkoročno gledano, si želim, da bi NK Maribor to poletje čim dlje nastopal v Evropi. Prepričan sem, da bi bil uspeh iniciator pozitivnega dogajanja v mestu, tudi za Maribox recimo. Manjka nam optimizma, preveč je bilo v zadnjem letu negativne retorike in apokaliptičnih napovedi, ljudje potrebujejo optimizem in spodbudo. Ponovno moramo zaživeti."
Maja Lampelj, ginekologinja in porodničarka iz UKC Maribor: "Želim si napredka, kar nam zdaj v redu gre. Rada bi, da zaživi center Maribora, morda z majhnimi butiki. Želim si, da bi ljudje prihajali v center, da bi se družili ob kavici ali pivu."
Marjan Rajbenšu - Pifke, producent v Narodnem domu: "Da bi bilo mesto prijazno do ljudi, optimistično, da bi v svojem razvoju dosegalo to, kar lahko dosega, ker potencial ima izjemen. Pa da bi imeli delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, da bi bile plače spodobne za življenje in bi mladi lažje prišli do stanovanj. Želim, da Borisu Krabonji, našemu UPorniku, ne bi bilo treba več delati ali vsaj ne garati tako kot zdaj."
Tine Matjašič, pevec skupine Alo!Stari: "V odraščanju moje generacije je to bilo mesto jamranja, se mi pa zdi, da se ljudje zdaj bolj povezujejo, kot so se prej, Maribor se povezuje tudi z okolico, kar je zelo pomembno. Slabo pa je, kar je tudi globalni problem, da je premalo socializacije, ker se vse seli na družbena omrežja. Morda se motim, a čez deset let bi rad videl, da je Maribor bolj povezan. Zdrava konkurenčnost je v redu, a medsebojno zafrkavanje nima smisla."
Veronika Haring, predsednica kulturnega društva nemško govorečih žena Mostovi: "Želim si, da se Maribor razvija naprej, da gre po zastavljeni poti. Vidim, da je v mestu kaj novega, čeravno mi vsakega župana malo 'pošimfamo'. Veselim se nove knjižnice, tudi ideja o tunelu pod mestom se mi zdi dobra in potrebna. Vesela sem napredka, da imamo danes drugačno klimo, da lahko normalno živimo, da imamo Festival Lent in Borštnikovo srečanje."
Aljaž Smrekar, barista iz Tovarne kave Maribor: "Želim si, da se Maribor še naprej razvija, da bi se čim več mladih preselilo v Maribor in da postanemo turistično mesto. V Mariboru je super živeti in dopustovati, imaš vse, kar za dobro življenje potrebuješ."
Orson Reyes Gallardo, Kubanec, ki od leta 2004 živi v Mariboru: "Želim si, da bi se v Mariboru ponovilo vzdušje iz let 2006, 2007, 2008, ko so bili ljudje zelo optimistični. Rad bi, da imajo ljudje v Mariboru službe in so brez skrbi. Želim si, da bi imeli vsi osnovne stvari, da velikih razlik ne bi bilo. Rad bi, da Maribor še bolj zaživi. Nočem, da govorimo o problemih, da so to vedno prve teme pogovorov. Probleme zamenjajmo za pogovore o tem, kaj se dogaja lepega."
Valentina Gobec, vodja Pustolovskega parka Betnava: "Želim si, da bi ljudje v svojem okolju našli mir, zadovoljstvo in veselje. K nam prihaja veliko bližnjih krajanov, tukaj se dobro počutijo, zato vabljeni v Betnavski gozd. Ne le zaradi pustolovskega parka, morda le na sprehod, tek ... Betnavski gozd živi na polno, sprehajalcev in kolesarjev je veliko. Mladi se tukaj pogosto družijo, izgredov pa še nisem opazila, nihče ne uničuje parka, kar me veseli."
Rene Brezovnik, pilot in podjetnik: "Želim si, da bi se stanje mariborskega letališča uredilo, da bi bilo odprto tako, da imajo od tega korist vsi občani in občanke. Letališče je javno dobro, mariborsko je moderno narejeno, a zelo slabo upravljano, brez ambicij in vizije. Želim si, da bi podjetništvo in delovna mesta v Mariboru še naprej rasla. Mislim, da smo na pravi poti."
Bernard Majhenič, direktor Marproma: "Najbolj srečen bi bil, če bi se Mariborčanke in Mariborčani v svojem mestu obnašali tako, kot se obnašajo, ko gredo v tuje mesto v goste. Mariborčanu je v Gradcu normalno, da plača parkirnino, da se ne prepira, kje bo parkiral, ne parkira na mesto za invalide, se sprehodi 100 metrov, če je to potrebno. Tako bomo drug do drugega veliko bolj strpni. Z medsebojnim spoštovanjem bo veliko manj slabe volje."
Hana Oštir, diamantna maturantka II. gimnazije: "Na prvo žogo bi seveda rekla, da si želim urejenih kolesarskih poti v mestu in okolici. Predvsem pa si želim, da se v Mariboru tudi v prihodnje zgodi čim več kulturnih dogodkov. Tudi v Avstriji je Maribor prepoznaven zaradi dobrih koncertov klasične glasbe, upam, da se bo nadaljevalo v tej smeri, da se bo kultura razvijala. Ker rada pišem, predvsem prozo, bi me zelo pritegnilo, če bi se literarna dejavnost še bolj razvijala."
Marius Mensah, docent in raziskovalec na Pravni fakulteti: "Še najbolj si želim, da bi bilo obdobje koronavirusa čim prej mimo in da zaživimo, kot smo živeli prej, brez omejitev. Hkrati pa si želim, da bi se Afričanke in Afričani v Mariboru še bolj integrirali, ker lahko prispevamo k boljšemu Mariboru. Verjamem, da s svojo prisotnostjo tukaj in delom odpiram nove možnosti za Maribor in to je naloga vsakega izmed nas."
Vlasta Zorko, kiparka: "Želim si, da bi urbanisti razmišljali o enakovrednem razvoju delov mesta. Ne graditi blokov brez šol in vrtcev. Studenci so bili nekoč primestna vas, okoli cerkve so bile majhna trgovina, mesnica in pošta. Z velikimi trgovskimi centri v bližini naselij so te storitve propadle. V tujini, recimo v Berlinu, pa mesto zajema takšne mestne vasi in jih vzame za svoje. Sicer pa imam rada Maribor. Nikoli ga nisem želela zamenjati."
Marko Urbanek, plesalec in koreograf, vodja Centra plesa: "Mogoče mi je bilo včasih celo bolj všeč, ko ni bilo take gneče. Zdaj je zvečer mesto bistveno bolj polno. Kar je po eni strani super, za razvoj mesta. Sem za razvoj in za to, da ljudje hodijo ven. Ampak meni je bilo všeč, ko je bilo bolj mirno. Če pogledaš neki Dunaj, ko vsi nekam drvijo in se moraš na tekočih stopnicah postaviti na pravo stran, da te ne 'zgazijo', to meni ne paše. Sem bolj za stranpoti."
Beno Kolarič, medičar, svečar in lectar: "Mariboru vse najboljše. Dogajajo se spremembe, Maribor mora iti naprej in se razvijati, a najpomembneje je, da ne pozabimo tradicije, ki smo jo prevzeli od prednikov in smo jo dolžni nesti naprej, to je naša osebna izkaznica, naš izvor. Maribor je zame mesto, ki živi načelno, ljudje tukaj so prijazni, moje stranke so moji prijatelji. Želim si, da bi bil Maribor uspešen in zelen, povezan z naravo, kot so v njem živeli naši predniki."
Erna Skok, kmetovalka: "Želim, da bi ljudje začeli poslušati naravo, jo znali opazovati, se zdravo prehranjevati. V Mariboru je treba širše pogledati na kmetijstvo in prisluhniti ljudem v ruralnem okolju, pa bo vsem lepše."
Boštjan Verbovšek, osebni trener fitnesa in bodybuildinga: "Želim si, da bi bilo v Mariboru več hitre prehrane, ki bi bila zdrava. Ni enako, če greš po kebab ali hamburger ali po zdrave hitre obroke, ki jih tukaj ni veliko. Ponudniki hrane bi zagotovo imeli povpraševanje, če bi ponujali več zdrave hrane, ljudem je treba to ponuditi. Kar ponujajo, je večinoma narejeno iz bele moke, ki pa je predelana, in kar je predelano, ni zdravo za telo. Ljudje naj hrano kupujejo od lokalnih pridelovalcev."
Lidija Šestak Zorič, predsednica društva za cerebralno paralizo Sonček: "Želim si, da bi se dvignil standard v Mariboru, da bi bilo več kvalitetnih kulturnih in zabavnih vsebin za generacije po 40. letu. Želim si, da bi se uredilo parkirišče za gledališče, da bi bilo dovolj parkirnih mest za gibalno ovirane ljudi, da bi bili prepoznavno univerzitetno mesto. Da bi čutili več družbene odgovornosti, imeli več razumevanja in strpnosti do drugače mislečih, za lepše in boljše življenje za vse nas."
Suzana Majer, pravnica in učiteljica plesa: "Želim si, da bi čim več ljudi v Mariboru plesalo. S tem poskrbimo za svoje zdravje, sčistimo glavo, naredimo nekaj za pripravljenost. Želim si tudi, da bi nedokončana stavba nasproti Pingija, Centrum, dobila epilog, ker to v središču mesta ni ničemur podobno. Maribor se razvija, priznam. Vedno, ko se kaj ureja, imamo kaj proti, a na koncu vidimo, da je fajn."
Klemen Španring, študent strojništva, rekorder teka na Kalvarijo: "V Mariboru mi kot študentu nič ne manjka. Nisem eden tistih, ki se pogosto udeležuje študentskih zabav. Želim si, da bi se vrnila tekma Zimska liga - Peš na Pohorje, pred leti je bila vsako nedeljo ob isti uri, dobro je bila obiskana. To mi morda manjka. In želim si, da bi vlaki vozili pogosteje, sploh zvečer."
Lina Akif, igralka: "V Mariboru si ljudje želijo, da bi se dogajalo, v Ljubljani so vsak teden kakšne otvoritve, gledališke premiere, novi filmi ... s takšnimi dogodki bi na prireditve prišla tudi publika. Rada bi, da bi kultura zacvetela, da bi se noro dogajalo in da bi Mariborčanke in Mariborčani začeli izjemno obiskovati dogodke. Super bi bilo, da bi ljudje iz Ljubljane prihajali v Maribor."
Sebastjan Plevčak, chef Restavracije Sedem: "Želim si bolj tekočega prometa v Mariboru. Nisem poklican za to, da bi povedal, kako bi to naredili, a ker vemo, da se v Mariboru gradijo nova stanovanja in se bo promet posledično še povečal, se zdi, da trenutna ureditev tega ne bo prenesla. Želim si tudi več parkirišč v mestu. V gostinstvu si želim večje povezave med gostinci. Skupaj bi lahko delali zgodbe, rad bi videl, da gostinci gostujejo eden pri drugem."
Maruša Švelc, direktorica Vinaga: "Najprej kapo dol predstavnikom v mestu, ki skrbijo za turizem, saj se vidi, da so pridni, da se trudijo, in veseli smo, da z njimi dobro sodelujemo. Želim si, da bi v še kakšnem lokalu več ponujali mariborčana in mariborčanko, Vinagovo vino. To ime smo ohranili, ker cenimo Maribor, ker smo ponosni, da je klet tukaj, in želimo, da so tudi Mariborčanke in Mariborčani na to ponosni, da imajo svoje vino."
Žan Fistrovič El Padre, brivski mojster, vodja brivnice La Casa de los Barberos Maribor: "Ker obožujem airsoft (vojaški simulacijski šport, pri katerem se uporablja replike orožij, ki izstreljujejo kroglice iz plastike, op. p.), bi želel, da bi v Mariboru spet imeli areno, kot je bila nekoč pri Planetu Tuš. Pa da bi imeli v Mariboru kakšen gaming room. Glede ljudi pa je tako, da je zaradi trenutne energije veliko več agresije in nepotrpežljivosti. Ko bodo stvari po starem, bo boljše. Mi delamo na tem, da se širi pozitiva."
Metka Sparavec Malenko, trenerka plavanja: "Želim si, da bi imelo plavanje v Mariboru več pozornosti. Ko bo mali bazen pripravljen, se bo zagotovo povečal vpis v klub, od tega bi imeli vsi korist, saj morajo znati plavati vsi otroci. Želim si, da bi Pristan in bazene tukaj rekreativci več obiskovali. Življenje v Mariboru je lepo, varno, hitro si na drugi strani mesta, Maribor nam ustreza."
Igor Jurišič, mestni svetnik, predsednik Stranke mladih - Zeleni Evrope: "Zelo sebično bi bilo, če bi povedal, kaj si želim sam. Rad bi, da uredimo financiranje Mestne občine Maribor, kot je treba. Takrat bo marsikatera neizpolnjena želja lahko uresničena."
Rok Klemenc, vodja trgovine Market Ekspres: "Želim si, da bi decembra pa tudi v novem letu odmislili slabe stvari in nekatere skrbi ter si na obraz dali nasmeh. To pogrešam, to si želim za Mariborčanke in Mariborčane."
Srečko Konec, ulični glasbenik: "Da bi Mariborčanke in Mariborčani ostali tako v redu, kot so. Želim si, da bi se zadeve okoli tega virusa izboljšale. Lani je bilo bizarno, ko sem moral na ulici peti z masko. Ja, tudi to sem dal skozi. Zdaj je lepo, ko se prižgejo luči."
Mirjana Krajnc, lastnica prodajalne Mimi: "Da bi čim več Mariborčanov prišlo v center vsaj enkrat na mesec in da bi tukaj preživeli čim več časa. Maribor je lep in še lepši bo, ko bo v njem več ljudi."
