Jana Juvan
Sončni vikend po praznikih je bil kot nalašč za zimske radosti na prostem. Ob Pohorju, ki se je šibilo pod smučarji, je bilo znova dobro obiskano tudi drsališče na prostem, ki so ga na veselje mnogih letos spet postavili na Trgu svobode. Skupna investicija Zavoda za turizem Maribor ob podpori sponzorjev in donatorjev za drsališče je znašala približno 50.000 evrov.
"Doslej se je drsališče izkazalo kot zelo dobro sprejeta dopolnitev zimskega dogajanja v mestu in predstavlja pomembno dodano vrednost več kot 200 dogodkom, ki jih mestni akterji soustvarjamo v okviru projekta Čarobni Maribor. Odzivi meščanov in obiskovalcev so pozitivni, veseli jih, da je drsališče ponovno zaživelo v starem mestnem jedru in dodatno okrepilo praznično vzdušje v mestu," nam pove Monika Jurišič Hlevnjak z Zavoda za turizem Maribor.
"Letos smo bili prvič. Smo pa veseli, da imamo po več letih spet drsališče v centru mesta. Otroci so navdušeni, jaz pa tudi obujam spomine, ker sem rad drsal v otroštvu, tudi pri Treh ribnikih," pripoveduje Tine Bradač, ko ga v petek popoldne srečamo, ko s tremi otroki pravkar zapušča drsališče na Trgu svobode. Da so drsalci uvidevni in med njimi ni divjakov, zadovoljno oceni. "Za varnost drsalcev je ves čas ustrezno poskrbljeno, poškodb ali nesreč doslej nismo zabeležili," pove tudi Monika Jurišič Hlevnjak. "Upam, da bo drsališče tudi v bodoče tukaj v mestu. Paše v takšno mesto, kot je Maribor, v preteklih letih smo ga pogrešali," doda Tine Bradač.
Pogrešajo več pomagalčkov
"Super je!" se strinja Vedran Petrič z Raven na Koroškem, ki je v Mariboru pogosto, saj z ženo in sinom redno obiskuje hčerko, ki živi tukaj v dijaškem domu. "Ko so otroci bili majhni, smo tudi tukaj drsali," se spominja. Da je drsališče tako rekoč obvezna točka ponudbe v mestih s prazničnimi sejmi, doda. "V več mestih bi ga lahko imeli!" pristavi z obžalovanjem, da jih na koroškem koncu ni prav veliko. Zato bodo še večkrat prišli drsat na Trg svobode, kjer se počutijo dobro tudi zato, ker ljudje pazijo eden na drugega in se na ledeni ploskvi vedejo kulturno, pove. Pogrešajo le kakšnega pomagalčka več. To so plastične živalce, na katere se lahko oprejo tisti, ki se šele učijo drsati, teh pa med družinsko populacijo z majhnimi otroki ne manjka. Na te pripomočke za drsanje je treba kar čakati, čeprav se zanje dodatno plača.
Ob drsališču srečamo še Francesca di Maura, dirigenta s Sicilije, ki je v soboto dirigiral opero La traviata v mariborskem gledališču. V Maribor je prišel prvič, kot rečeno službeno, s seboj pa je pripeljal družino. Skupaj so izkoristili priložnost za zabavo na ledu. "Sin je poskusil drsati že včeraj in bilo mu je fantastično," pove. Tudi na Siciliji imajo drsališča, doda, vendar so plastična in izkušnja ni enaka, zato so tokrat izkoristili priložnost za drsanje na pravem ledu. "Sploh v času praznikov je drsanje krasno. In če greš v tem času na izlet, je lepo, če je v mestu drsališče," doda. Mesto mu je všeč, tudi okolica, še pristavi.
Drsališče v mestu je priljubljena točka za druženje tudi med mladostniki. Prvič letos sta se na drsališče odpravili dijakinji Ajda in Ula, ki ju ujamemo na poti po drsalke. Ker radi drsata, je bila to idealna priložnost za aktivnost med počitnicami za petek zvečer, pravita.
Da je vsak dan kar precej gneče, pa pove Iva, ki med počitnicami dela na drsališču za podjetje Tojeto. Dela ni malo, predvsem na račun majhnih otrok, ki prihajajo na drsanje v spremstvu staršev, doda. Pomagalčki zato gredo res za med, se strinja, njeno delo pa je tudi, da poišče tiste, ki jih otroci pustijo na ledu in so v napoto ostalim. Včasih, ko je gneča, zaradi borbe za pomagalčke slišijo tudi kakšno krepko. Pomembno pa je tudi, da poskrbijo za varnost, zato mora vsak otrok imeti čelado in rokavice, spomni.
Povprečno 500 drsalcev dnevno
Po drsanju se marsikomu prileže kak napitek, za gostinsko ponudbo skrbijo pri Nani, ki ima ob drsališču leseno hišico, v kateri ne ponujajo le pijače, ampak tudi nekaj prigrizkov, z njihovim slovitim šmornom na čelu, ki menda gre med družinsko publiko najbolje. "Tukaj se spije več čaja in manj špricerjev kot na Glavnem trgu," se nasmehne Iva, ki streže ob drsališču. Največ prometa je, ko se prižgejo praznične luči, takrat se drsališče tudi najbolj napolni, opaža.
V povprečju drsališče dnevno obišče okoli 500 drsalcev. Tudi v prihodnjih tednih še pričakujejo dober obisk. V januarju bo Mestna občina Maribor omogočila tudi brezplačne obiske za mariborske vrtce in osnovne šole, še pove Monika Jurišič Hlevnjak. "Drsališče prispeva k živahnosti mesta in privlačnosti Maribora kot praznične oziroma zimske mestne destinacije, zato si bomo v sodelovanju z Mestno občino Maribor tudi v prihodnje prizadevali, da drsanje v središču mesta ostane del zimske ponudbe. Morebitna širitev, dodatne vsebine ali razmisleki o večjem drsališču pa bodo odvisni predvsem od finančnih možnosti, za ideje, ki bi še dodatno obogatile doživetje na drsalkah, pa seveda ostajamo odprti," se sogovornica zazre tudi v prihodnost.
