Kdor se je vsaj enkrat sprehodil po parku na mariborskem Slomškovem trgu, v objemu raznolikih drevesnih vrst ne more spregledati veličastnega ginka pred Slovenskim narodnim gledališčem Maribor. Slomškov park je še eno zeleno srce našega mesta, in kdor si vzame čas ter obsedi na eni od klopc, je nagrajen z raznolikimi vsakdanjimi prizori, ki vzradostijo duha. Ob otroškem navdušenju nad fontano in Kolbičevim Karlekom (postavitev v javni prostor leta 1947) v parku ne mine dan brez zbiranja in hranjenja golobov ter vrabcev pod ginkovo krošnjo.
Za rast plodov potrebuje vsaj trideset let
Slomškov park naj bi po doslej znanih podatkih zasadili leta 1891, najverjetneje v ta čas sega tudi zasaditev ginka. "Ginko ima status drevesne naravne vrednote, zavarovan je tudi v sklopu zavarovanja celotnega parkovnega nasada. Gre za drugi najdebelejši ginko v Sloveniji, za malenkost ga prekaša ginko v Hercegovščaku pri Gornji Radgoni. Obseg debla drevesa je v letošnjem letu 450 centimetrov," pojasnjuje Samo Jenčič, naravovarstveni svetnik Zavoda RS za varstvo narave, OE Maribor.
Prihodnjo soboto o brezi
Tretjo junijsko soboto bomo pozornost namenili najbolj "svobodnemu drevesu" med vsemi, beli in nežni krasotici brezi, ki se v mestu in bližnji okolici spopada z zajedavsko belo omelo.
Ginkovih dreves je v mestu in bližnji okolici kar nekaj. Žensko drevo (ginko je dvodomna drevesna vrsta) raste tudi ob mariborskem gradu, v neposredni bližini Jurčičevega spomenika, kjer ob občudovanju pahljačastih zlato rumenih listov jeseni nase opozarja z zelo agresivnim kiselkastim vonjem plodov. Za razliko od številnih drevesnih vrst, ki obrodijo že v prvem desetletju, potrebuje žensko ginkovo drevo za rast plodov vsaj trideset let.
Ginkovi pahljačasti zlato rumeni listi so bili navdih za mariborsko oblikovalko nakita
Kitajsko plačilno sredstvo in zdravilo
Nad ginkom so od nekdaj navdušeni Kitajci. Liste pradrevesa (njegove časovne korenine segajo v obdobje, ko so po planetu tekali dinozavri) so uporabljali kot plačilno sredstvo, prav tako ga že stoletja uporabljajo v zdravilne namene, in sicer za zdravje možganov, izboljšanje spomina, zdravljenje dihalnih težav ... V njegovi domovini ga imenujejo "drevo z račjimi nogami" ali izvirno "Ya Chio". Japonska ga pozna kot "srebrno marelico". Poimenovanja izhajajo iz videza njegovih pahljačastih listov, ki so nekaj posebnega, saj je drevo z njimi naravnost "okrašeno" in zato je lepše tudi naše mesto. Narava je od nekdaj neizčrpen vir navdiha in ob veličastnih drevesih smo v Mariboru lahko ponosni tudi na oblikovalko unikatnega nakita Bojano Kovačič Zemljič, ki je pred skoraj desetletjem s 3D-tehnologijo oblikovala prve ginkove liste. "Leta 2018 pa sem liste ginka ujela v akrilno steklo in ga skombinirala s kristali Swarovski in posebno kvadratasto zaponko," pove. Oblikovalka, ki ustvarja v galeriji E2RD v Gosposki ulici, je za ta dizajn prejela unikatno značko odličnosti "Made in Slovenia".
Obiščite spletno stran brez oglasov.
