Danes se zaključuje javna obravnava Strategije za izstop iz premoga. Aktivisti in aktivistke Mladih za podnebno pravičnost so ministrstvu za infrastrukturo predali svoj vsebinski odziv na osnutek strategije, ki ga je podprlo 13 sindikalnih, naravovarstvenih, okoljskih, aktivističnih in socialno usmerjenih organizacij. Na novinarski konferenci, ki je potekala pred ministrstvom za infrastrukturo, so dejali, da dokler v dokumentu ne bodo zajete zahteve, bodo Mladi za podnebno pravičnost in podpisane organizacije na odločevalce vršile pritisk.
TEŠ že več let posluje z izgubo, vedno višje cene emisijskih kuponov pa bodo situacijo naredile nevzdržno.
TEŠ že več let posluje z izgubo, vedno višje cene emisijskih kuponov pa bodo situacijo naredile nevzdržno. Izidor Ostan Ožbolt, aktivist Mladih za podnebno pravičnost, je ob tem dejal: "Strategija za izstop iz premoga je zelo pomemben dokument tako za zagotovitev pravičnega prehoda za rudarje in Šaleško dolino kot za reševanje podnebne krize. Zapisano leto 2033 kot letnico zaprtja TEŠ podpiramo, nesprejemljivi pa so delavski, zdravstveni in mednarodni vidiki dokumenta."
Z delavskega vidika zahtevajo jasno zavezo po zadostnem številu zagotovljenih delovnih mest za neposredno prizadete delavce, premostitvenem skladu za izravnavo plač, prihodkovni kompenzaciji ter državnemu dokupu zavarovalne dobe.
Zahtevajo ustanovitev sklada za pravični prehod
Obravnava pri iskanju zaposlitve naj bo preferenčna, vključi se naj dodatne spodbude za zaposlovanje invalidov, žensk, starejših delavk in delavcev ter tistih z nižjo stopnjo izobrazbe. Nujno je tudi povečanje cilja novo ustvarjenih delovnih mest za leto 2031 na 2000, za leto 2040 na 3500 in za leto 2050 na 5000. Ustanoviti bi bilo treba nov, neodvisen in za ta namen vzpostavljen sklad za pravičen prehod, sprva in primarno namenjen Šaleški dolini in Zasavju.
Dokler naše zahteve ne bodo vključene v strategijo, dokument pade kot celota, saj delavkam, delavcem in lokalnemu prebivalstvu ne zagotavlja dostojnega prehoda.
"Sklad naj financira ukrepe pravičnega prehoda, polni pa naj se iz podnebnega sklada, dividend energetskih podjetij, ukinjanja umazanih subvencij ter premisli naj se o novi dajatvi za pravičen prehod. Ta naj ne prizadene revnih, višja pa naj bo za tiste z višjimi prihodki," so povedali. Med drugimi so še dejali, da si želijo spodbuditi participacijo lokalnega prebivalstva ter prizadetih delavk in delavcev pri razmisleku o prihodnjih projektih in razvoju regije. V predlaganem regionalnem svetovalnem odboru za pravični prehod bi morale biti vključene sindikalne in okoljevarstvene iniciative.
Z mednarodnega vidika bi morali zagotoviti večji nadzor ter spoštovanje delavskih in okoljskih pravic vzdolž verig vrednosti, saj bodo imeli ukrepi prestrukturiranja vpliv onkraj meja Slovenije. Z okoljskega vidika pa bi bilo nujno prepovedati dejavnosti, ki bi povzročile dodatne, povečane negativne zdravstvene vplive v regiji, kot je na primer sosežig in kurjenje blaga v TEŠ ter pospešeno sanirati pretekla zdravstveno-okoljska bremena.
"Dokler naše zahteve ne bodo vključene v strategijo, dokument pade kot celota, saj delavkam, delavcem in lokalnemu prebivalstvu ne zagotavlja dostojnega prehoda. Z našimi aktivnostmi bomo nadaljevali, dokler predlaganih sprememb ne bomo videli v dokumentu," je sklenil Ožbolt.
Dokler naše zahteve ne bodo vključene v strategijo, dokument pade kot celota, saj delavkam, delavcem in lokalnemu prebivalstvu ne zagotavlja dostojnega prehoda.
