Zastave, ki te dni visijo po Mariboru, simbolno spominjajo prebivalce na dogodke, ki so se odvijali v Pekrah pred 35. leti in so predstavljali uvod v slovensko osamosvojitveno vojno.
Pri tedanjem izobraževalnem centru v Pekrah, kjer so potekale osrednje vojaške aktivnosti pekrskih dogodkov, danes pa je tam izobraževalni center za zaščito in reševanje RS, so v spomin na pekrske dogodke slovesno odprli spominski park, kjer so posadili vrtnice in sadike Najevske lipe.
Park so uredili prostovoljci Turističnega društva Pekre, Območnega združenja slovenskih častnikov in Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Maribor, že v sredo pa je vrtnico s svojim imenom tam odkril bivši predsednik republike Milan Kučan.
Ob 11. uri so se številni pohodniki tradicionalno odpravili na dolg pohod od izobraževalnega centra v Pekrah do vojašnice in nazaj. Kot vsako leto so tudi tokrat vojaki odprli svoja vrata Vojašnice generala Maistra Maribor za meščane, ki so si lahko od blizu ogledali njihove aktivnosti, tanke, helikopter in orožje.
Zvečer bo v izobraževalnem centru Pekre potekala še osrednja slovesnost, zbrane bosta nagovorila župan Saša Arsenovič in dijak Druge gimnazije Maribor Jure Krajnc.
Pekrski dogodki opominjajo na dogajanje 23. maja 1991, ko je Jugoslovanska ljudska armada (JLA) v času slovenskih priprav na razglasitev samostojnosti obkolila učni center Teritorialne obrambe (TO) v Pekrah in zahtevala izročitev slovenskih nabornikov, Mariborčani pa so zasedli ulice.
Med pogajanji na sedežu mariborske občine so vojaški policisti aretirali poveljnika Vzhodnoštajerske pokrajine TO Vladimirja Miloševiča in ga odpeljali v vojašnico, kjer mu je bila pred improviziranim vojaškim sodiščem izrečena oprostilna sodba.
Po tej aretaciji so se oklepniki JLA umaknili izpred učnega centra, ljudje pa so vztrajali na ulicah, da bi preprečili morebitne nove izpade jugoslovanske vojske. Skupina protestnikov je 24. maja zvečer na Ljubljanski ulici v središču Maribora poskušala ustaviti vojaški oklepnik, ta pa je povozil Josefa Šimčika, ki velja za prvo smrtno žrtev med slovenskim osamosvajanjem.
