Danes so se mariborski študentje zbrali v ŠTUK-u, kjer so si ogledali tradicionalen in avtentičen furež oziroma koline. Dogodek je organiziral Klub mariborskih študentov (KMŠ) v sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Rače. Ob razkosavanju mesa ter izdelavi prve klobase KMŠ so udeleženci prisluhnili strokovnim razlagam vseh postopkov, se aktivno vključili v proces in sodelovali v kvizu o poznavanju kolin. Na programu je bilo tudi tekmovanje harmonikarjev, ki pa se ga je zaradi bolezni drugih udeležil le en tekmovalec. Študenti in drugi obiskovalci so se lahko pogostili z narezkom, pečenimi rebri, pečenko in pijačo.
Kaj je furež
"Furež je star običaj, s katerim so si družine ustvarile zaloge mesa za daljši čas, danes pa opuščen, zaradi dostopnosti mesa na trgovinskih policah," pravi Urban Kavkler, aktivist KMŠ, ki meni, da je to zelo avtentičen dogodek, s katerim so želeli študente spraviti iz domov in jim približati ta proces, sploh zato, ker med mladimi ni več poznan.
"Furež so koline, ki so potekale doma. Na nek način je bil to tudi praznik," pravi Gregor Tepej, tehnolog Kmetijske zadruge Rače. Dodaja, da so se nanj družine pripravljale več dni ali celo mesecev, v proces pa so bili vključeni vsi – od gospodarjev do sorodnikov in prijateljev, saj je trajal več dni.
Pojasnjuje tudi potek: "Vsak del fureža je lahko trajal ves dan. Zjutraj je bil družinski zbor, ženske so se zbrale v gospodinjstvu, moški so nekaj spili. Nato so prašiča pripeljali iz hleva in ga zaklali, s čimer se je furež uradno začel. Zaključili so ga s kuhanjem špeha in z izdelavo zaseke."
Mesar Franček
Na dogodek je KMŠ povabil tudi posebnega gosta, ki je bil njihov navdih pri organizaciji fureža. Mesar Franček Juš je namreč prepoznaven obraz iz več kot dvajset let starega skeča, v katerem na komičen način predstavi delo mesarja. KMŠ je z njim sodeloval že v promocijskih posnetkih na družbenih omrežjih, obiskovalci pa so ga ob prihodu nagradili z bučnim aplavzom. Juš je ob tem dejal, da je hvaležen za povabilo, o kolinah pa dodal: "Vesel sem, da se ta dogodek še ohranja, čeprav ne poteka več tako, kot je včasih. Pomembno je, da mladi skrbijo, da tradicija ne gre v pozabo."
V kvizu o poznavanju fureža so se najbolje odrezali študenti iz Prekmurja, kjer se kolin tradicionalno udeležujejo vsako leto. "Pri nas vsako leto vidimo celoten potek kolin. KMŠ je danes proces fureža zelo dobro in pohvalno prikazal," je povedal eden izmed udeležencev.
Koline so za nekatere občutljiva tema, zato so mesarji pri izvedbi zelo pazljivi, poudarja Tepej. "Kot profesionalci se trudimo, da je postopek čim bolj human in da žival ne trpi. Tudi pri predelavi skušamo zavreči čim manj," pojasnjuje in dodaja, da ima takšen dogodek pomembno izobraževalno vrednost: "Ta tradicija izginja, vse manj je domače vzreje prašičev. Pomembno je, da se mlade ozavešča in da razumejo, da hrana na krožniku ni samoumevna. Vsak izdelek v trgovini ima za seboj dolg in kompleksen proces."
Načrti
Kavkler ocenjuje, da so s tovrstnim dogodkom študente spravili iz domov tudi v izpitnem obdobju ter se z izvirnimi vsebinami izognili ponavljanju klasičnih študentskih torkov. O načrtih za leto 2026 pa predsednica KMŠ Anja Hojsak pravi: "Letos KMŠ praznuje 30 let, zato decembra pripravljamo večji koncert. Izvedli bomo že deseto Ftrgatev, ponovno bomo imeli tradicionalni KMŠ oder na Festivalu Lent. Pripravljamo še več drugačnih dogodkov v Mariboru."
