Barbara Bradač
Na Prešernov dan, 8. februarja, so se nekateri namesto obiska muzejev in galerij odločili za drugačen kulturni program – sprehod po mestu. Cehovski sprehod po Mariboru je obiskovalce popeljal po nekdanjih obrtnih središčih, kjer so nastajali kruh, usnje, čevlji, lončenina in vse tisto, kar je mesto vsak dan držalo pokonci. Vodil ga je Jure Maček iz Pokrajinskega arhiva Maribor.
Udeleženci so skozi zgodbe in konkretne mestne točke spoznali, kaj so cehi pomenili v praksi: združenja obrtnikov iste stroke, ki so urejala življenje v mestu od znotraj – s strogimi pravili, fiksnimi cenami, nadzorom kakovosti in omejitvami, kdo sploh sme opravljati obrt. Maček je ob tem poudaril tudi, zakaj ima arhiv v takšni zgodbi ključno vlogo: varuje pisno kulturno dediščino, tisto nevidno hrbtenico preteklosti – cehovske rede, potrditve pravil, zapisnike sestankov, blagajniške knjige in učna pisma, iz katerih je mogoče rekonstruirati vsakdan obrtnikov in njihovih družin.
Sprehod se je dotaknil pekov, mesarjev, mlinarjev, usnjarjev, lončarjev in čevljarjev, pri čemer so ulična imena – Mesarski prehod, Usnjarska ulica in drugi mestni toponimi – zaživela kot dokaz, da stara obrtna razporeditev ni izginila brez sledi, temveč je ostala vtisnjena v mestni zemljevid. Posebej zanimiva je bila pripoved o dvojni naravi cehov: po eni strani so strogo varovali interese svojih članov in preprečevali konkurenco, po drugi strani pa opravljali tudi socialno funkcijo ter pomagali ob bolezni, smrti in stiski. Prav ta preplet pravil, nadzora in solidarnosti je pokazal, zakaj so cehi tako dolgo oblikovali mestni red – vse do 19. stoletja, ko so začeli izgubljati moč in so jih postopoma nadomeščale nove oblike povezovanja obrtnikov.
Da sprehod ni bil le vodenje, ampak prava terenska ura zgodovine, je bilo čutiti tudi med udeleženci. "Zadnje čase me zanima zgodovina Maribora," je povedala Barbara Zorec, ki jo je nagovorilo prav to, da so na poti "delčki mesta povezani z zgodovino, pa imajo tudi imena". Dodala je, da se podobnih sprehodov udeležuje večkrat – iz istega razloga. Branka Klarič pa je pojasnila, da se vsako leto na kulturni praznik odpravi "nekam" – letos se je odločila za nekaj drugačnega, čeprav je tehtala med sprehodom in recitacijami. Cehovski sprehod je pokazal, da Maribor ni le kulisa zgodovine, temveč njen aktiven arhiv na prostem. In da je 'naša beseda' tudi beseda obrti: v listinah, pravilih, pečatih, pa tudi v rekih, ki so preživeli stoletja.
