Kljub (nekdanjim) tekmovanjem za Zlato lisico, kljub Leonu Štuklju in Tošu Primožiču, kljub Ivu Daneuu, Katji Koren, Ilki Štuhec, Filipu Flisarju, Roku Možiču ... kljub aktualnemu Olimpijskemu festivalu evropske mladine; šele ko nanese beseda na nogomet, se strasti ljubiteljev športa zares razvnamejo.
"To ni bila športna zabava, igra. Bilo je suvanje, pretep za žogo, divji izraz igralne strasti v fizični obliki. Take divje, surove tekme športno igrališče na Tezni gotovo še ni videlo," zapiše reporter z nogometne tekme, ne prejšnji teden, ampak davnega leta 1919. V nedeljo, 15. 9. 1919, sta se na Rapidovem nogometnem igrišču na Teznu pomerili ekipi letalskega športnega kluba Aero in prvega slovenskega nogometnega kluba Maribor. A to ni bila tekma, to ni bil niti boj, to je bilo - kot bi se izrazil največji slovenski pesnik - mesarsko klanje. Predvsem nogometaši Aera so prednjačili z grobostmi in tako je zavoljo poškodbe Maribor izgubil enega svojih igralcev.
"Na njegovo mesto je vstopil mož iz rezerve. V prvem polčasu so si bili moštvi precej enaki. Izid: 1:1." Drugi polčas se je pričel z zamudo, saj je manjkala – žoga. Dolgo so jo iskali in nadaljevali so šele pred večernim mrakom, do takrat pa se je večina nejevoljnih gledalcev že razšla. Tisti, ki so ostali, pa so prisostvovali tekmi, "kakoršne še niso videli". Najprej je povedel Maribor, a takoj za tem so "letalci" izenačili, do konca tekme pa dosegli še en gol in tako zmagali s končnim rezultatom 3:2.
"Proti koncu je bila igra radi teme že neznosna. Gledalci so kričali, zmešali igralcem še ostalo pamet. Sodniku je manjkal energični nastop, ki je potreben, ako si hoče pridobiti nekaj ugleda. Njegovim ukazom se morata pokoriti moštvi obeh tekmujočih klubov. Gledalci naj se ne vtikajo v igralne razmere. S sodnikom pa se sploh nimajo prepirati."
