Družina Augustinovič iz Maribora že 50 let pripravlja srečanja

Zmago Gomzi Zmago Gomzi
19.09.2020 05:00

Prvič jih je Franc Augustinovič povezal leta 1971. "Da bi ohranili družinske korenine," pravi 79-letni Franc, ki še zmeraj živi v mariborski železničarski koloniji, kakor že prej njegova starša Milena in Marjan.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Arhiv družine

Na njegov rojstni dan, 5. septembra, je prvič zbral člane širše družine. Prvi piknik je bil v Stražunskem gozdu, sledil je drugi piknik, tretji, nakar je piknik prerasel v družinsko srečanje, danes že štirih rodov družine Augustinovič. Večina srečanj je bila na Frančevem vrtu v železničarski koloniji, kjer je bil dom vseh štirih bratov Augustinovič - poleg najmlajšega Franca žal že pokojnih Dušana, Marjana in Draga. "Na prvem srečanju nas je bilo petnajst, na lanskem 35 od skupno 39, kolikor jih šteje naš rod. Kot vselej smo bili sproščeni, obujali smo spomine na življenje v železničarski koloniji, se pogovarjali o življenju v sedanjih časih in še čem," je povedal Augustinovič, za prijatelje Pubi, ki naj bi bil najstarejši pubec kolonije. "Nič drugače ni bilo na zadnjem, 50. srečanju, prejšnjo nedeljo, na katerem je bila s 85 leti najstarejša udeleženka Milena in najmlajši enoletni Aleksander Kralj," je dodal.

Mlajši rod družine
Arhiv družine
Franc Augustinovič
Arhiv družine


Ob robu srečanja se je dotaknil tudi zagat, ki jih doživlja kot stanovalec železničarske kolonije, ki je sicer kulturnozgodovinski in etnološki spomenik: "Stanovalci, rojeni v koloniji, smo čustveno zelo navezani na ta okoliš, mnogi smo tu preživeli otroška in mladostna leta." Pubi je kot ekonomist v različnih podjetjih opravljal odgovorna dela. "Ponosni smo bili na naše starše, ki so nas vzgojili v poštene in delovne ljudi, in delavsko poreklo, radi se spominjamo svoje mladosti in življenja v koloniji," je še opisal del spominov na mladostna leta.

"Žal se je v minulih desetletjih življenje v koloniji močno spremenilo, ni več sožitja in prijateljstva. Prišleki so prinesli svoj način življenja in svoje običaje, ki ne izpričujejo navezanosti na kolonijo. Precej je nezakonitih gradenj, ki še dodatno kazijo propadajoče hiše in neurejeno okolje. Pobude stanovalcev in civilne iniciative za ureditev kolonije nikogar ne ganejo, tudi vodilnih v MČ Magdalena ne, zato so odnosi slabi in stanje duha v koloniji na nizki ravni. Ureditveni načrti za obnovo kolonije obstajajo, a so le mrtva črka na papirju. Borim se za to, da bi jih tisti, ki so za to odgovorni, začeli uresničevati, a ne vem, ali bom to dočakal," je bil še kritičen Franc Augustinovič.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta