Ob našem obisku nas sprejme Anica Podlesek, ki se z zeliščarstvom ukvarja že dobrih enajst let. Od lani je tudi predsednica tega društva, ki je januarja letos obeležilo 21 let od ustanovitve in šteje 41 članov. Predsednica pravi, da si prizadevajo zlasti za izobraževanje svojih članov, zato skušajo dvakrat mesečno organizirati ekskurzije in si zelišča ogledati v naravnem okolju. Člani društva prihajajo tudi iz okolice Maribora na sestanke v prostore MČ Tabor na Metelkovi, ne nazadnje imajo tukaj gredo z zelišči.
Trobentice ob prehladu
Sedaj je posajenih 27 rastlin – od kamilice, krvavega mlečka, melise, timijana … Deset rastlin še čaka na posaditev. Poleg tega jim je Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru odstopila vrt v Pivoli, na njem so posadili medonosne rastline predvsem zaradi bližnjega čebelnjaka. Za rastline skrbijo člani – dvakrat mesečno kosijo, porežejo plevel in postorijo, kar je treba za ugodno naravno rast. "Ne škropimo," ob tem pripomni Podleskova.
Ko zelišča dovolj zrastejo, jih lahko člani naberejo za lastno uporabo. "Sedaj je tukaj ogromno trobentic. Poparek iz njih je odličen ob prehladnih obolenjih," razloži Podleskova. "Radi bi posadili čim več rastlin, ki so v naravi težje dostopne. Taka sta cikorija ali baldrijan," doda zeliščarka in opozori, da je treba nabirati premišljeno in paziti tudi na količino nabranega.
Učna pot tudi za šole in vrtce
Svojo dejavnost in zelišča predstavljajo javnosti vsako leto na razstavi v Europarku, ki običajno traja štiri dni v septembru. Sedaj so mariborski zeliščarji združili moči še s Hortikulturnim društvom Maribor in se prijavili s projekti na dva razpisa. Predsednik Hortikulturnega društva Maribor Borut Ambrožič je pojasnil, da želijo izkoristi zeliščno gredico in pripraviti zeliščarsko učno pot, ki bi zajemala sto različnih zelišč, opremljenih z napisi, in eno večjo informacijsko tablo na začetku poti. "Mestne četrti so za to zelo primerne točke, saj sem prihajajo občani in tudi širša javnost. Poleg tega bi za šole, vrtce in širšo javnost mesečno pripravljali vodene oglede," pojasni Ambrožič. Projekt je v začetni fazi, upajo, da jim uspe s prijavo.
Pazljivo pri nabiranju čemaža
Ker je čas rasti in nabiranja čemaža, Anica Podlesek opozarja, da je pri nabiranju treba nabirati list za listom in skrbno paziti, da ne naberemo česa strupenega. Začetniki naj gredo čemaž nabirat s kom, ki je bolj izkušen. "Šmarnica trenutno ne poganja listov, zato še ni tako velik problem. Pri nabiranju bodite posebno pozorni na pegasti kačnik, ki je temno zelene barve in ima rahlo zaobljen list," izpostavi in doda, da raste večinoma v ravninah, zato smo pri nabiranju čemaža v hrib lahko bolj prepričani, da na pegasti kačnik ne bomo naleteli. Za vsestransko uporaben čemažev pesto zmeljemo en kilogram čemaža, osem decilitrov oljčnega olja ter žlico in pol soli.
Drugi skupni projekt, ki bi ga društvi radi izvedli, se nanaša na razumevanje bele omele, ki se je v mestu in primestnih delih neustrezno razširila. "V času Marije Terezije so bili lastniki gozdov, ki so pustili, da se je ta drevesni parazit preveč razrasel, kaznovani z zaporom, ker je to veljalo za uničevanje premoženja," ponazori Ambrožič. Hkrati bi radi belo omelo predstavili po zeliščarski plati, saj ima tudi zdravilne lastnosti – uporablja se za uravnavanje tlaka.
Za tiste, ki nimajo vrta, predsednika obeh društev povesta še, da lahko zelišča posadijo na balkonu ali v korito na okenski polici. Je pa treba imeti pri tem nekaj znanja za vzgajanje teh rastlin, še dodata.
