Nina Ambrož
Oživljanje reke Drave je prvovrstna tema, v središču različnih političnih in gospodarskih debat je že nekaj časa. O Dravi kot o priložnosti so razmišljali tudi na dobro obiskanem posvetu v Vetrinjskem dvoru, ki ga je organiziral Zavod za turizem Maribor - Pohorje v sodelovanju z Mariborsko razvojno agencijo (MRA) in Skupino za Dravo.
Govorniki so preleteli zgodovino reke Drave in dogajanj ob njej tisočletja nazaj. Nizali so ideje in načrte, kako nadgraditi že vzpostavljeno Dravsko kolesarsko pot, ki v Sloveniji meri vsaj 150 kilometrov, 710 kilometrov pa čez Italijo, Avstrijo, Slovenijo in Hrvaško, ter aktivnosti in akterje ob reki povezati v celostno turistično ponudbo in trženje skupnega produkta. Intrigirala je zlasti plovba po Dravi z motorji, kar zdaj načeloma generalno ni dovoljeno.
Kopiranje Avstrijcev, ki vlečejo milijone
Uroš Rozman, direktor MRA, je povedal, da njihova agencija sledi cilju "obuditi Dravo tako, da bo plovna, da bo povezovala turistične ponudnike in da bo ob reki nastajala nova infrastruktura". Drava sicer je plovna povsod, a pri tem veljajo določene omejitve, recimo za plovila na motorni pogon - različne čolne, ladjice in podobna plovila, ker je zavarovano območje del Nature 2000.
Turist potrebuje ladjico, meni gostinec
Tisto, kar potrebuje turist, in kamor naj bi šel razvoj, je ladja, je poudaril Borut Rojs, vodja Drava centra na Limbuškem nabrežju. Ob gostinski ponudbi tam izposojajo rekreativna plovila, zlasti supe, kajake in kanuje. Vendar to ni dovolj, meni Rojs. "Potrebujemo turistično ladjico, ki bi kot redna prometna linija povezovala Selnico, Ruše in Maribor, levi in desni breg Drave. Prevažala bi potnike in kolesarje v razširjeni sezoni in z nizkimi vzdrževalnimi stroški," je dejal. Ladjico si zamišlja v tradicionalni obliki z moderno, pontonsko osnovo, iz naravnih materialov in na hibridni pogon. O ladjici Dravska vila, ki ob Lentu že vozi, ni bilo besed. Je pa šef Drava centra kot enega izmed potencialov, ki bi mu tudi veljajo posvečati pozornost, navedel ribištvo s čolni.
Ko naravovarstvenik zagovarja (motorno) plovbo
"Motorjev se bojimo kot hudič križa, a brez potrebe," je poudaril Tomo Zupanič, direktor Rečnega transporta iz Ljubljane in rečni kapitan. "Pri motornem pogonu dobimo občutek, da prinaša svinjarijo. Ampak odtis ogljikovega dioksida pri vožnji enega kilometra z avtom je ekvivalenten desetim kilometrom transporta z vlakom in stotim kilometrom z ladjo." Zupanič je Mariborčanom predstavljal svojo prakso plovbe po Ljubljanici, ki je za motorna plovila odprta že 16 let. Zdaj gnetejo načrt, kako plovbo podaljšati do krajinskega parka Ljubljansko barje.
