
Direkciji za infrastrukturo je končno le uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje za 1. etapo 1. faze gradnje južne mariborske obvoznice. Kot je poudaril župan Saša Arsenovič, naj bi izvajalca del, ta je bil izbran že pred skoraj dvema letoma, v delo uvedli že konec tega meseca. "Država je precej proaktivna, upam, da stroji dejansko začnejo delati čim prej," je povedal Arsenovič. V tej fazi bo direkcija sprva sicer zgradila le odsek od zaključka zahodne obvoznice do Kardeljeve ceste, nato pa bo treba zgraditi še preostanek do priključka na avtocesto v Slivnici, a bo za to treba prej sprejeti državni prostorski načrt. Tega naj bi vlada obravnavala še letos.
Župan Arsenovič je napovedal tudi skorajšnji začetek gradnje železniškega podvoza Ledina, občina je namreč dobila zagotovilo direkcije, da bo razpis za izvajalca gradnje objavljen septembra: "S tem bomo končno prišli do razvoja celotnega območja, ki bo, upam, počasi generiral tudi stanovanjsko gradnjo na tem območju, pa tudi razvoj gospodarstva." Ob tem naj bi občina pomembno napredovala tudi v pogovorih s Slovenskimi železnicami glede tako imenovanega železniškega trikotnika za Europarkom, kjer načrtuje ureditev mobilnostnega vozlišča. To bo, tako Arsenovič, pomembno razbremenilo promet v centru mesta.

Čeprav gradnja novih občinskih stanovanj v Dvorakovi zamuja, župan upa, da bodo projekti v kratkem vendarle končani in da se bo gradnja v začetku prihodnjega leta končno le začela. Precej prej, že z začetkom novega šolskega leta, bo občina uredila še štiri dodatna avtobusna postajališča na Titovi cesti pri UKC, kmalu naj bi tja začel voziti tudi brezplačni avtobus Maister, v UKC pa bodo v kratkem umestili tudi novo postajo MBajka. Že poleti naj bi končno prišlo tudi do spremembe prometnega režima pri vhodih v garažne hiše ob UKC. Do tega naj bi prišlo že aprila, a se je zavleklo pri dobavi informacijskih tabel.

Za jutri je na Trgu svobode ob 18. uri in pred občino napovedan tudi protest za boljši javni potniški promet. Kot pravi župan, je protest demokratično izražanje drugačnega stališča, a ga kljub temu ne razume, saj naj bi bila občina s prenovo linij, ki je zaživela v začetku leta, bistveno izboljšala dostopnost avtobusov. "Dostopnost linij z visoko frekvenco se je s prejšnjih 39 odstotkov dvignila na kar 69 odstotkov. Kljub poskusu, da bi to izpadlo kot slab projekt, številke dokazujejo obratno," meni Arsenovič. Kot je povedal vodja sektorja za promet Aleš Klinc, občina še naprej dela za posodobitve avtobusnega prometa. Mestni svetniki bodo tako med drugim potrjevali tudi investicijsko dokumentacijo za nakup 15 novih vozil na električni pogon, v prvi vrsti za šolske prevoze. Večina jih bo dobavljena v letu 2026.
Igor Selan








