Jana Juvan
Deset let je, od kar so v državi zgradili mrežo urgentnih centrov, kar je tudi za Maribor pomenilo pomembno pridobitev - nov urgentni center UKC Maribor. Kot je razložil aktualni predstojnik mariborske urgence, dr. Gregor Prosen, je za nujne bolnike ključno, da se jih praviloma več ne premešča na različne točke po bolnišnici, temveč je skupna triaža in so vsi strokovnjaki, ki zdravijo urgentna stanja, na enem mestu. Ob tem se je iskreno zahvalil svojim ekipam in tistim, ki jim pomagajo. Ponosen je predvsem, ker imajo danes zaposlenih 20 specialistov in še 15 mladih specializantov, kar je več kot vsi ostali urgentni centri v državi skupaj.
Kot je znano gre za relativno mlado specializacijo, za katero se zaradi težkih pogojev dela in organizacijskih težav v sistemu nujne medicinske pomoči ne odloča skoraj nič mladih zdravnikov. "Želimo si, da bi se lahko razvijali in rasli, kot menimo, da je prav. Ter da bi pri tem imeli sistemsko podporo, predvsem poenotenje sistema nujne medicinske pomoči, da bomo lahko služili svojemu prvobitnemu namenu," je še povedal Prosen ob okrogli obletnici urgence.
Tudi direktor UKC Maribor, dr. Vojko Flis, je pohvalil urgentne ekipe, ob čemer je spomnil, da po evropi poznajo zelo različne modele urgenc, zato morajo države orati ledino po svoje. "Čaka nas še veliko dela, da bo urgenca delovala, kot si želimo," je iskreno priznal. Strokovna direktorica dr. Nataša Marčun Varda je spomnila na prostorske omejitve, ki povzročajo zastoje na urgenci. Poudarila je, da tukaj ne gre za strokovna vprašanja, ampak je ključna težava dotok pacientov in njihov odliv na preostale oddelke UKC-ja. Poleg premalega števila bolniških postelj, zaradi česar ljudje čakajo na urgenci tudi po več dni, dispečerji na 112 pa občasno reševalna vozila preusmerjajo na druge bolnišnice, težave povzroča tudi čedalje večja težava z večkratno odpornimi bakterijami, ki situacijo zaradi potrebe po izolaciji teh bolnikov še poslabšajo, je opozorila. Optimistično je sicer napovedala, da bodo v letošnjem letu odprli novo negovalno bolnišnico s 50 dodatnimi posteljami in nadgrajen onkološki oddelek s še 50 posteljami. To bi lahko v veliki meri razbremenilo urgenco, skupaj z nedavno napovedano modularno bolnišnico, ki jo bodo gradili v okviru sredstev za tako imenovano kritično infrastrukturo.
Končno heliport?
Kot je bilo razumeti državnega sekretarja ministrstva za zdravje Denisa Kordeža bo iz te vreče šel tudi denar za heliport, ki je bil že v prvotnih načrtih ob izgradnji mariborskega urgentnega centra, a do te faze zaradi pomanjkanja finančnih virov v zadnjem desetletju ni prišlo - posledično pa helikopterji pristajajo na improviziranem pristajališču na parkirišču ob kirurški stolpnici. Ker gre za kritično infrastrukturo o podrobnostih projekta javno ne govorijo. Povedal pa je, da bo UKC Maribor (kot več drugih bolnišnic po državi) prejel tudi denar za nabavo posebnega reševalnega vozila, namenjenega pacientom v srčnem zastoju.
Kordež je priznal, da država v preteklosti do težav urgenc ni pristopala dovolj sistemsko, ob tem pa izpostavil nove finančne spodbude za specializante urgentne medicine ter gradnjo sistema najmanj 15 satelitskih urgentnih centrov (v Kočevju je že zgrajen), ki naj bi bili zaključeni do začetka leta 2028. Ob tem nameravajo vzpostaviti tudi enotni zavod za nujno medicinsko pomoč (NMP), ki bi služil za koordinacijo vseh izvajalcev NMP, ki jih je v državi 61. "Organizacijsko to pomeni podobno, kot če bi bila vsaka policijska postaja odvisna od vodenja županov, ne bi pa bili organizacijsko povezani. Tako je zdaj. Delujejo sicer dobro, niso pa med seboj povezani. So razlike v opremljenosti, usposobljenosti in tudi v dostopnih časih. Sistem želimo torej upravljati enotno, centralno, z upoštevanjem regijske avtonomnosti, predvsem pa z povezovanjem vseh deležnikov - od mobilnih rešilcev, povezanih s satelitskimi urgentnimi centri, ki so povezani z urgentnimi centri. To je veriga, ki v kolikor ni usklajena, ne deluje kot enoten sistem in prinaša posledice, kot jih imamo danes - končni rezultat teh pa je preobremenjenost urgentnih centrov," je pojasnil.
Prazne postelje kot varnostni pas
Da je prevelik priliv pacientov na urgence v resnici rak rana, je poudaril Boštjan Kersnič, podpredsednik Zdravniške zbornice, sicer pa internist v novomeški bolnišnici. Prazne postelje v bolnišnicah pa je primerjal z nujo po varnostnem pasu v avtomobilih - neizogiben strošek, ki pa ga vsak potrebuje za preživetje. Gregor Cuzak, predsednik Zveze organizacij pacientov je izpostavil, da je zasedenost urgence v 60-odstotkih s strani ljudi, ki ne potrebujejo nujne medicinske pomoči posledica tega, da ljudje bodisi ne pridejo do osebnega zdravnika ali ker na urgenci takoj dobijo diagnostiko, na katero bi sicer čakali več mesecev.
