Civilna iniciativa v Selnici ob Dravi: Petsto podpisov proti napravi za predelavo odpadkov

Več kot 500 ljudi se je pridružilo civilni iniciativi ZA Selnico ob Dravi, ki nasprotuje postavitvi naprave za predelavo biološko razgradljivih odpadkov, ki jo na zasebnem zemljišču družine Strmšnik v okviru projekta Urban Soil 4 Food načrtuje mariborska Snaga. Gre za pilotni projekt, ki bi trajal tri leta in v okviru katerega bi v uporabno zemljino predelali 300 ton bioloških odpadkov na leto oziroma 900 kilogramov na dan.

"Gre torej za le eno samonakladalno vozilo z večjim kesonom oziroma eno traktorsko prikolico dnevno. To predstavlja le 1,7 odstotka vseh bioloških odpadkov, ki jih Snaga zbere v okviru izvajanja obvezne lokalne gospodarske javne službe. Vhodni material bodo odpadki iz rjave posode, zeleni obrez in kuhinjski odpadki," sporočajo z mariborske občine. Naprava naj bi letno proizvedla 150 ton zemljine, ki bi jo uporabili za sanacijo gramozne jame na zemljiščih družine Strmšnik.

​Civilna iniciativa: Županja ne spoštuje zakonov

Čeprav gre torej za manjši projekt, mu v civilni iniciativi ostro nasprotujejo. Kot pove predstavnik iniciative Franc Kit, občani ne razumejo, zakaj bi morala težave Maribora reševati Selnica.

"Maribor je pridobil projekt, ki ga je sam večkrat skušal umestiti v prostor, a neuspešno. Spomnimo se samo nasprotovanja krajanov Dogoš. Potem pa so se povezali naša županja, zaposlena v mariborski občinski agenciji, mariborski občinski funkcionarji in Snaga ter se odločili, da bodo objekt postavili tu. Če bi šlo za nek pošten projekt in bi investitor pristopil do nas ter razložil, za kaj gre, bi verjetno reagirali drugače. V tem primeru pa sta županja in občinska uprava zaobšli zakon o upravnem postopku, prizadetih namreč o projektu niso obvestili, zaobšli pa so tudi zakon o prostorskem načrtovanju. Elaborat, ki je bil narejen za lokacijsko preveritev, je zlagan in je zakonsko nesprejemljiv," opozarja Kit.

Nasprotovanje tudi iz okoljskih razlogov

Kot še pravijo v iniciativi, projektu prav tako nasprotujejo zaradi preteklega dogajanja na zemljiščih družine Strmšnik. Zgodba naj bi se bila namreč začela že leta 1996, ko naj bi bil lastnik zemljišča na prvovrstnem kmetijskem zemljišču odprl jamo za izkop gramoza. "Zaradi tega je imel z državo kar nekaj težav, izkopal je namreč nekaj sto tisoč kubičnih metrov gramoza. Leta 2003 je potem od vlade vendarle dobil gradbeno dovoljenje za sanacijo jame, a je ni izvedel vse do danes. Leta 2017 se je nato v občini sprejemal prostorski načrt in takrat mu je uspelo vanj vnesti določilo, ki govori o sanaciji te jame. Obenem pa je v tem členu predvidena tudi gradnja bioplinarne in kompostarne v namen sanacije tega zemljišča, kar smo občani takrat spregledali. Potem pa so lani izrabili še novo zakonsko določilo, ki omogoča lokacijsko preveritev, in z elaboratom dosegli povečanje objektov, predvidenih v prostorskem načrtu, za 125 odstotkov, in to kljub temu da zakonodaja pravi, da se lokacijska preveritev za širitev stavbnih zemljišč posamične poselitve ne more izvajati na območjih z namensko rabo," še pojasnjuje Kit.

V civilni iniciativi ob tem opozarjajo tudi na konflikt interesov, v katerem naj bi se bili znašli županja Vlasta Krmelj, ki občino vodi nepoklicno, in občinska svetnica Petra Strmšnik, sicer žena lastnika zemljišča. Prva zato, ker je kot direktorica Energetske agencije za Podravje uslužbenka mariborske občine, druga pa zato, ker se pri odločanju o tem vprašanju ni izločila iz glasovanja. Kot še pravijo v iniciativi, postavitvi naprave nasprotujejo tudi iz okoljskih razlogov, saj so po njihovem bioplinarne in kompostarne zmeraj povezane z negativnimi vplivi na okolje.

Vlasta Krmelj vse očitke zavrača

Županja Vlasta Krmelj odgovarja, da razume zaskrbljenost občanov, a večino njihovih navedb zanika. Kot uslužbenka mariborske občine v tem primeru naj nikakor ne bi bila v konfliktu interesov, prav tako naj ne bi držale navedbe, da občina občanov o projektu ni obveščala. "Občina se je najprej pogovarjala z dvema skupinama ljudi in jima skupaj s Snago in lastnikom zemljišča razložila vsebino, obseg in trajanje pilotnega projekta. Na osnovi teh pogovorov smo razumeli, da so občani mislili, da gre za neke vrste sežigalnico za daljši čas. Ob tem je Snaga v lokalnih novicah, ki jih dobi vsako gospodinjstvo, projekt tudi opisala in predstavila," je pojasnila Krmeljeva.

Prav omenjeni pogovori so podlaga, pravi selniška županja, da občinska uprava pričenja tudi postopek spremembe OPN, ki bi v prihodnje onemogočal kakršnokoli postavitev bioplinarn in kompostarn v občini. Ob tem Krmeljeva zanika tudi povečanje objektov za 125 odstotkov, pravi namreč, da so z lokacijsko preveritvijo leta 2019 spremenili samo višino in usmerjenost objektov.

​Občina Maribor: "Vplivov na okolje ne bo"

Da so bili občanom predstavljeni vsi podatki in načrti, pojasnjena sta bila tehnologija in način delovanja, pa sporočajo z mariborske občine. Prav tako so prepričani, da naprava vplivov na okolje ne bo imela, po treh letih, po izteku projekta torej, pa bo z zemljišča odstranjena. "Vse naprave bodo postavljene v zaprtem prostoru, prav tako se bodo vsi procesi izvajali v zaprtih napravah, zato povečanih vplivov na okolje z vidika hrupa ne bo. V šotoru bo nameščeno lokalno odsesavanje zraka in nameščen bo kemični filter, s katerim se bodo preprečevale kakršnekoli neprijetne vonjave v okolje. Zavezani smo tudi k rednemu izvajanju deratizacije ter kontroli emisij v zrak, tla in odpadne vode," zagotavljajo na mariborski občini.

Kot še sporočajo z mariborske občine, drži, da so partnerji v projektu najprej želeli pilotno napravo umestiti na zemljišču zaprtega odlagališča nenevarnih odpadkov v Dogošah, a so nato pridobili drug evropski projekt, za katerega je zemljišče v Dogošah primernejše, medtem ko za oba enostavno ni prostora.

Kljub navedenemu iniciativa zahteva preklic elaborata. Selniški občinski svet bo zahtevo obravnaval na seji 17. decembra.