Na osrednji tržnici na Vodnikovem trgu je še vedno mogoče kupiti tradicionalne vinogradniške breskve. To so sorte breskev, ki so jih na Slovenskem nekoč gojili ob robovih vinogradov in so služile kot senčnica in zaščita ter hkrati dajale okusne plodove. So del kulturne dediščine slovenskega kmetijstva. Pogosto so manjše, nekoliko bolj žametaste in zelo aromatične. Meso je običajno belo ali rumeno, trdno in sladko.

Kar nekaj kmetov jih ponuja, med njimi tudi Marija Grahornik iz Metave. Prostor na prodajnem pultu si vinogradniške breskve delijo z domačim grozdjem, ki so ga zaradi sladkosti obletavale ose. "Breskve pobiram z drevesa. Veste, koliko jih pade na tla? Ampak tiste so črvive, tistih ne prodajam," pove Marija Grahornik. Pri teh breskvah se meso rado loči od koščice, čeprav pridelovalka poudari, da je možno, da je vmes tudi kakšen plod, pri katerem se ne, čeprav vsi pridejo z istega drevesa. "Kot kaže, je pri bilo pri oploditvi nekaj drugače," je dodala. Njene breskve imajo belo meso in so rdečkaste okoli koščice. Za kilogram vinogradniških breskev na tej tržnici odštejete od 2,5 do 3 evre.

Zelo dobra je marmelada iz vinogradniških breskev, tudi kompot. Odlične so v različnih slaščicah, kot so biskvit z breskvami ali pita, saj so manj vodene kot navadne breskve. Niso vedno brezhibne in popolne po obliki ter zunanjem videzu, a so neškropljene, zato naj vas ne preseneti kakšen črviček ob koščici. Predvsem so domače in dišijo po pravem sadju.