Barbara Bradač
Siljen radič je sezonska posebnost z izrazitim okusom in dolgo tradicijo pridelave. Cene na osrednji tržnici jasno pokažejo razliko med klasično in zahtevnejšo pridelavo: navaden radič stane od 6 do 7 evrov za kilogram, siljen radič pa 15 evrov, kar je enaka cena kot lani. Pridelovalci poudarjajo, da je pridelek povsem drugačen, tako po okusu kot po poti od njive do krožnika.
Na kmetiji Tkalčič v Dogošah siljen radič pridelujejo po tradicionalnem postopku, ki so ga prevzeli od tasta in tašče. Radič sejejo konec junija v vrste neposredno na njivo, poleti ga enkrat ali dvakrat okopljejo, odvisno od vremena. Novembra sledi najzahtevnejši del: radič zorjejo in populijo, glavice odrežejo približno dva centimetra nad korenino, nato pa ga spravijo v jame, globoke od 15 do 20 centimetrov. Zasujejo ga z zemljo, ob mrazu dodatno zaščitijo s polivinilom. Sneg je dobrodošel, saj deluje kot naravna izolacija - če radič zmrzne, je pridelek izgubljen. "Novembra nas je pri spravilu sodelovalo več kot dvajset - sorodnikov in prijateljev. Brez njihove pomoči ne bi zmogli," poudari Katja Jenuš Tkalčič.
Radič nato vso zimo sproti nosijo iz jam v klet, kjer ga v gajbicah postavijo na toplo in v popolno temo. V približno desetih dneh iz srčka požene nova rozeta, to odrežejo, očistijo in pripravijo za prodajo. Pridelovalcev siljenega radiča je na našem območju le še peščica, zato dogoška vrtnica ostaja dragocena posebnost.
Na Primorskem je s takšnim radičem zaradi milejšega podnebja nekoliko manj dela, je pa tam tak radič praviloma še dražji. Okus siljenega radiča je bolj nežen, manj grenak in izrazito poln, zato mu marsikdo pravi kar kralj med solatami.
