Ena najbolj priljubljenih vrtnin na naših vrtičkih ali balkonih je zagotovo paradižnik. Marsikaterega vrtičkarja pesti problem črnih lis na plodu, ki so posledica suše in pomanjkanja kalcija na paradižniku. Frančišek Žugman iz Spodnje Korene teh težav nima.
Posadil je 120 sadik in se spomladi boril proti zmrzali. "V rastlinjaku sem mlade rastline še dodatno pokril na višini pol metra in z dvema pečkama kuril, tako da sadike niso utrpele škode. V zahvalo se je bujno razrasel," pove, ko ponosno razkaže rdeče plodove. O težavi vseh težav, ki njega ne pesti, pa pojasni: "Zemljo je treba jeseni dobro pripraviti in že takrat v zemljo dodati suhi kalcij. Pomemben je torej začetek, dobra priprava zemlje. Tako ga zdaj lahko samo še zalivamo," pojasni in se pohvali, da je pridelava paradižnika njegovo delo: "Žena pri tem nima veliko zraven." Sort paradižnika je veliko, Žugman prideluje le solatnega. "Je lep debel, z močnim olupom in ima malo semen. Rade ga uporabljajo picerije, ker se narezan na pici ne razteče. Če s tem paradižnikom pripraviš solato, se vsaj naješ," oriše. Plodove utrga večer prej, da so naslednji dan na prodajni mizi res sveži. Kupcem priporoča, če ga ne nameravajo pojesti še isti dan, naj raje kupijo malo manj zrelega.
Ker je druga polovica julija čas za sejanje in sajenje jesenske zelenjave, zato na mariborski tržnici ne manjka ponudbe teh sadik. V mlečno-mesnem paviljonu pa je ob običajni ponudbi še bioteletina, jagnjetina, tudi kak goveji rep se najde.
