Tatjana Vrbnjak
"Zavetišče je polno, v njem je 24 brezdomcev in zaradi njihove varnosti in varnosti zaposlenih skušamo tiste, ki so v zavetišču, v njem zadržati, to pomeni, da nimajo izhodov, a tudi, da drugi ne prihajajo vanj. Skratka, velja podobno kot v domovih za starejše," pravi Darko Bračun, generalni tajnik Nadškofijske karitas Maribor, ki vodi zavetišče v Ljubljanski ulici v Mariboru.
Uporabniki se držijo navodil, eni lažje, drugi težje. "Včasih so kar težave - potrebni so individualni pogovori, skušamo jih zamotiti z raznimi aktivnostmi. Pri tistih, ki prihajajo v zavetišče samo po hrano, tako imenovane lunch pakete, pa zdaj velja, da jim te obroke v skladu z navodili delimo z razdalje," razlaga Bračun in ob tem opozarja, da jim ne le v zavetišču, ampak tudi v vseh drugih programih Karitasa zelo primanjkuje zaščitnih sredstev - mask, razkužil in drugega: "Vse to smo naročili že pred mesecem dni, a nismo dobili dobavljenega. To je zelo pereče." Tudi od civilne zaščite še niso dobili nobene zaščitne opreme.
Prav tako uporabniki zavetišča za brezdomce na Šentiljski cesti, ki sodi pod okrilje Centra za socialno delo Maribor, zdaj ne zapuščajo zavetišča. "Pomembno je, da se ne izpostavljajo, gibajo se znotraj prostorov zavetišča in dvorišča. Zaposleni se trudijo, da jim omogočijo čim več aktivnosti. Veliko se tudi pogovarjajo o razmerah, ki so nastale zaradi koronavirusa. Ljudje so informirani in vedo, da je zadeva resna, in se res držijo navodil," pa pravi direktorica Centra za socialno delo Maribor Marjana Bravc.
