Andreja Kutin
Podnebje v svetu in tudi v Sloveniji se spreminja, kar se v zadnjih letih odraža v vse več izjemnih dogodkih. Vsi se še spomnimo poplav in poletnih neurij v letu 2023, kot tudi gozdnih požarov na Krasu poleti 2022. Ali res lahko vse te spremembe pripišemo podnebnim spremembam ali nas kdaj zavedejo vremenske spremembe? To so vprašanja, na katera je odgovarjal klimatolog Agencije za okolje Anže Medved v ponedeljek v kinodvorani gradu Rače.
Da ljudje še vedno ne razlikujejo med pojmoma podnebje in vreme, tako kot denimo tudi ne vidijo razlike med pojmoma podnebne in vremenske spremembe, pravi klimatolog: "Kot recimo nedavno sneženje in vprašanje, 'kje so sedaj podnebne spremembe'. To je bila izrazita vremenska sprememba in ne podnebna. To, kar vidimo skozi okno, je vreme. Podnebje je povprečje vremena v nekem časovnem obdobju. Običajno se gleda 30-letno obdobje, zadnje je od leta 1991 do 2020."
Podnebne spremembe tudi ne pomenijo, da bodo vse zime poslej brez snega in tople, ampak bodo ekstremi večji. Tudi to je nedavno lepo prikazalo vreme, ki je en dan s sneženjem ohromilo del države, čez dva dni pa snega ni bilo več. Enako se lahko dogaja poleti. Za slovenska poletja temperature nad 30 stopinj niso značilne, poletni dnevi pri nas imajo temperature okoli 25 stopinj, je poudaril Medved ter: "Normalne poletne temperature v Podravju so 27 stopinj Celzija. Od 50. let dalje smo v Mariboru izmerili tudi pod minus 25 stopinj Celzija, rekord je okoli - 27 stopinj Celzija, pa vse do 39 stopinj Celzija. Ta razpon je torej okoli 70 stopinj v celem obdobju meritev."
A dejstvo je, da se število rekordov navzgor veča, ekstremi v minus so še, a redkejši. Lansko poletje, ki se nam je zdelo hladno, bi bilo v 50. letih popolnoma normalno. Vrstijo se tudi temperaturni rekordi, in to vse od leta 2022, ko vsako naslednje leto poruši rekord prejšnjega. Le leto 2025 je nekoliko porušilo niz, bilo je "le" četrto najtoplejše doslej, z izjemo, da je lanski junij podrl absolutni rekord najtoplejšega junija doslej. "Od 80. let naprej beležimo eksponentno rast segrevanja v Sloveniji," pove klimatolog.
In kaj nas čaka? Veliko je odvisno od tega, če bo človeštvu uspelo znižati ravni izpustov toplogrednih plinov, ne le ogljikovega dioksida, temveč tudi ostalih. Od tega je odvisno, kateri od scenarijev, ki so ga pripravili klimatologi, nam bo pisal usodo, a temperatura bo naraščala ne glede na scenarij. Najbolj optimistični pariški scenarij smo že presegli. Do konca stoletja lahko pričakujemo rast do štiri stopinje Celzija, kar v praksi pomeni za Maribor približno enake temperature kot v Kopru. Največji dvig temperature je predviden pozimi, povečalo se bo število vročih dni in število ter trajanje vročinskih valov. Bi lahko torej računali tudi na sredozemsko podnebje pri nas? Ne, saj bodo ekstremi obveljali - zime bodo še vedno kdaj postregle z ekstremi - tako v temperaturah kot v padavinah, razpon temperatur se bo povečal, še vedno so verjetni prodori hladnega zraka s severa. Zagotovo pa lahko računamo na več poplav, poplavni dogodki se v zadnjih letih kopičijo. Topli zrak namreč skladišči izjemno veliko precej bolj neznanega toplogrednega plina - vodne pare, kot se je zgodilo leta 2023.
