Na veliko soboto povsod po Sloveniji poteka blagoslavljanje velikonočnih jedil. Dan pred praznikom velike noči, ko kristjani častijo mrtvega Jezusa v grobu, verniki v cerkve odnašajo košare s hrano. Žegnanje dobrot poteka tudi v manjših krajih in vaseh pri kapelah. K blagoslovu se odnašajo kruh in potica, ki predstavljata Kristusovo trnjevo krono, meso, ki simbolizira Jezusov telo, pirhi (Jezusove rane in kaplje krvi) in hren, ki predstavlja Jezusove žeblje.
V mariborski Stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika je bilo blagoslavljanje jedil vsako uro med 10. in 17. uro, pri frančiškanih podobno, vsako uro od 12. do 17. ure popoldan. Veliko ljudi različnih generacij se je obreda udeležilo že v dopoldanskih oziroma opoldanskih terminih. Prihajali so tudi popoldan. Starejši Mariborčan, ki je v Frančiškansko baziliko sv. Marije - Matere usmiljenja v središču Maribora prinesel košaro, prekrito s prtičkom iz blaga in okrašeno z narcisami, je dejal, da "je blagoslov velikonočnih jedil čutenje božje dobrote do človeka in zavedanja njegove bližine na zemlji, v našem življenju." Veliko mu pomeni, da se bodo z družino jutri zbrali ob nedeljskem zajtrku in zaužili hrano, kakor je običajno.
Vrhunec velike sobote bo nocoj, ko bodo zvečer potekale velikonočne vigilije. Pri tem bodo škofje in duhovniki katehumenom, odraslim, ki so se pripravljali na vstop v krščansko Cerkev, podeljevali krst, obhajilo in birmo.
