Bančni posli

Ko se v medijih pojavijo informacije o večmilijonskih dobičkih bank, je videti, da je stanje v slovenskem bančništvu idilično. Takrat se mnoge bančne stranke, tako posamezniki kot podjetniki, vprašajo, zakaj jim njihova banka ne zniža te ali one bančne provizije. Pri tem drži, da so določene provizije bank, zlasti pri nekajevrskih gotovinskih pologih različnih gostincev in drugih obrtnikov, res previsoke, sploh na same zneske, a banke vztrajajo, da imajo s temi posli le stroške in da se jim pravzaprav ne splačajo, obenem pa želijo čim več komitentov spraviti v digitalno sfero, kjer so zanje stroški tudi najnižji. A realnost je drugačna, saj ne more gostinec za vsako kavico od strank zahtevati kartično plačilo, sploh v teh epidemiološko zahtevnih časih, ko je vsake stranke več kot vesel. Prav tako niso vsi starejši vešči uporabljati spletno ali mobilno banko in zato še kako pogrešajo bančno poslovalnico v svojem kraju ali vsaj v bližini nekaj kilometrov, a banke so v zadnjih letih zaradi krčenja lastnih stroškov zapirale in ukinjale številne poslovalnice, pa tudi bankomate.

Žal na trgu ni več niti ene slovenske bančne institucije, ki bi bolj obsežno odpirala nove poslovalnice in bankomate, kakor so še pred desetletjem počele manjše med njimi, takrat v želji pridobiti čim večji tržni delež. Realnost je pač kruta in surova ter rentabilnost poslovanja jim tega ne dopušča. So pa razmere v slovenskem (in tudi evropskem) bančništvu nekoliko shizofrene, saj morajo slovenske banke za svoje likvidnostne presežke Evropski centralni banki vsako leto plačevati pol odstotka od teh vrednosti, kar za celotni slovenski bančni sektor pomeni krepko več kot deset milijonov evrov. Le pomislite, koliko poslovalnic in bankomatov ob tem denarju ne bi bilo treba zapirati in ukinjati in koliko ljudi bi, predvsem na podeželju, ohranilo zaposlitev v banki. Namreč zgovoren je podatek, da se je v zadnjih trinajstih letih število zaposlenih v bankah v Sloveniji znižalo za skoraj 3500 ljudi ali za tretjino vseh in ob nadaljnji digitalizaciji poslovanja se bo negativni trend verjetno nadaljeval.

Ob vseh milijonskih dobičkih naših bank pa v Banki Slovenije svarijo, da gre kar dve tretjini teh zneskov pripisati sproščanju preteklih slabitev in rezervacij in ne tekočim poslom. V območju nizkih oziroma ničelnih obrestnih mer, kar je sicer običajno, so obrestni zaslužki bank vse bolj pičli, za nameček pa so še bančni komitenti nezadovoljni, ker za svoje bančne vloge ne dobijo kaj prida, še več, ob visokih zneskih prihrankov morajo banki celo plačati. V takih razmerah ni presenetljivo, da želijo banke služiti z drugimi prihodki, kot so najrazličnejše provizije, ki jih potem zapakirajo v bolj ali manj razumljive bančne pakete, ponujajo tudi različne limite, pa plačevanje prek kartic na obroke in druge novotarije, saj se tudi kreditni posli, sploh ob določenih omejitvenih ukrepih Banke Slovenije, niso razmahnili, kakor bi si v bankah želeli. Trenutna situacija torej ni preveč rožnata ne za banke, še manj pa za njihove stranke.