Dobro mero ugibanj, razočaranih odzivov, a tudi povsem pavšalnih ocen o tem, kaj park je in kaj bi moral biti, predvsem pa, komu bi moral biti namenjen, je ob novici, da bo Art kamp letos drugačen, vzniknilo v mestu. Kar nekaj puščic je letelo proti strokovnim službam, katerih delo je pravzaprav ščititi zavarovano naravno in kulturno dediščino, predvsem, da gledajo na rabo parka pretogo. Artkampovci medtem sporočajo - dogajanje v Mestnem parku bo, spremenjeni bodo le lokacije in urnik.
Organizator ni upošteval pogojev
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN) v procesu izdaje soglasja letos ni določil strožjih pogojev organizatorjem Art kampa, ampak le zahteval, da organizatorji upoštevajo pogoje, ki so veljali že prejšnja leta: "Pogoji za Art kamp v Mestnem parku so v letošnjem soglasju enaki, kot so bili v preteklih letih, vendar pa mnogih organizator in izvajalci niso upoštevali (za nadzor je pristojna inšpekcija). Razlika je le v postopku, saj smo v tem letu na vlogo Narodnega doma za izvedbo prireditev Art kampa pripravili najprej strokovno mnenje, v katerem smo ponovno podali pogoje, in opozorili, da bomo soglasje lahko izdali, ko bomo prejeli vlogo z zagotovili, da bodo vsi pogoji upoštevani."
Največ škode pri postavljanju in podiranju prizorišč
In kakšni so pogoji? Umeščanje dogajanja na utrjene površine, upoštevanje pravil pri postavljanju in podiranju infrastrukture, omejitev dogajanja na zelenicah vsaj en meter zunaj tlorisa drevesnih krošenj ... Kako torej prireditve vplivajo na park? Največ škode je povzročene ob postavljanju in odstranjevanju prizorišč, povedo pri ZRSVN. Takrat v park pripeljejo tudi večtonski tovornjaki, ki tja ne sodijo. "Lahko gre za direktne poškodbe drevja in korenin, poškodbe in zbijanje rastnega prostora. Zaradi prevelike in pretežke mehanizacije se poškoduje parkovne infrastrukture."
Kot pojasni Miran Krivec z zavoda za varovanje kulturne dediščine, je prav to eden od razlogov, zakaj so na zavodu izdali negativno soglasje za postavitev odra na bazenih: "Konstrukcijo pripeljejo z nekajtonskim tovornjakom, izvajalec pa pri montaži poškoduje že tako propadajoče bazene. Konstrukcijo za streho se zabije naravnost v tlakovce ali reže med njimi, dogajanje se razleze še v tako imenovani japonski vrt in pod visoke smreke, pod katerimi dobimo za nekaj mesecev gostinsko teraso. Gre za visoka stara drevesa, ki že tako ne rastejo v najboljših pogojih. Da o estetiki gostinske hiške ne razpravljamo. Zagotovo ne sodi v park."
Skrb za stara drevesa, ki so hrbtenica parka
Med izvedbo dogajanj gre v glavnem za poškodbe travišč in zbijanje tal. Ne gre torej "le" za travo, ampak shojenost terena - ta je posebej problematična na območjih rastnih prostorov dreves (tloris krošnje plus en meter) - tam je večina drevesnih korenin, od kvalitete tega prostora drevo živi, razlaga Samo Jenčič z ZRSVN in še pove: "Ob pretirani uporabi travišč, sploh v času, ko so tla razmočena, se tla postopno zbijajo. Vplivi se akumulirajo, pomenijo pa poslabšanje rastnih pogojev - spremembe zračnega in vodnega režima v tleh -, ki lahko pospešijo propad dreves."
Ker so najvrednejša drevesa in hrbtenica parka tudi najstarejša v parku, za povrh pa so bila že zasajena v slab teren, zato lahko tudi hoja pod njimi prispeva k propadu tudi 140 let starih dreves. "Lani je na pikniku po operni noči tik zraven družine padla velika veja, popolnoma zelena, in to z zdravega drevesa. K sreči se ni zgodilo nič hudega, je pa pri tako starih drevesih težko napovedati, kaj se bo zgodilo," pove Krivec. "Načeloma velja, da obstaja ne glede na stanje drevesa možnost, da ob dovolj ekstremnem vremenskem dogajanju nastane lom drevesa. Tudi zaradi te nevarnosti, ki se ji ni mogoče izogniti, se trudimo, da bi dogajanje v parku preselili na površine zunaj rastnih prostorov dreves," pojasni Jenčič.
Zakaj mariborski park ni primerljiv s tujimi parki
Zgoraj navedeno je tudi razlog, da je nemogoče primerjati situacijo v mariborskem Mestnem parku z drugimi parki v Evropi. Žal mariborski park nima urejenega prireditvenega prostora ali veliko utrjenih površin. "Nekateri parki po svetu imajo posebej pripravljena in urejena območja za organizacijo prireditev, predvsem pa so mnogo večji in s tem so proporcionalno večje tudi utrjene površine, primerne za izvedbo prireditev. Na primer: na operni noči v Schönbrunnu na Dunaju - zahvaljujoč veliki utrjeni površini in avstrijskemu redu - so bili vsi poslušalci na utrjenih površinah. Tratne površine v Mestnem parku Maribor so nastale na površinah, ki so bile pred ureditvijo parka vlažne in celo zamočvirjene. Narejene so bile drenaže, ki morda ne funkcionirajo več, travišča pa niso bila osnovana kot površine, namenjene obremenitvam, ampak zgolj kot rastni prostor za drevesa in element oblikovanja parka," pojasni naravovarstvenik.
Krči se tudi budžet
"Mislili smo, da smo z izvedbo, kot je bila lanska, izpolnili pogoje in ravnali tako, kot je bilo dogovorjeno. Niti pomislili nismo, da ne bi dobili soglasja," pa pove producentka Art kampa Urška Košica. ''Spomeničarji so lani zahtevali rušitev podeskanja na bazenih in ob oddaji letošnje vloge prepovedali postavitev kakršnekoli infrastrukture za izvedbo, tudi ne gostinske utice, čeprav čez poletje v parku ni nobene gostinske ponudbe. Za to nam je najbolj žal. Poletni Art kamp na bazenih smo pričeli izvajati na pobudo meščanov in tudi občine. Prizorišče je bilo urejeno, estetsko in varno, nepokrit bazen je po naši oceni mnogo grši in veliko bolj nevaren za naključnega obiskovalca. Tudi zato smo vse vsebine, ne le tiste, ki potrebujejo postavitev infrastrukture, umaknili z območja nad igrali," pravi Košica.
Načrt upravljanja in cone
Bi razdelitev Mestnega parka na cone z jasnimi pravili, kaj se v katerem delu parka sme in kaj ne, preprečila nesporazume? Park tudi še vedno nima redne proračunske postavke, ki bi zagotavljala ustrezno vzdrževanje. Medobčinski urad za okolje je že spodbudil oblikovanje skupine s predstavniki različnih strokovnih in občinskih služb. Nastal je osnutek Upravljavskega načrta, v njem je predvidena tudi conacija parka, po kateri je celotno območje razdeljeno na podobmočja glede na namene rabe. "Je predvsem delovni pripomoček, da bodo prireditelji dogodkov v parku že vnaprej vedeli, kakšne vrste rabe parka so možne na kateri lokaciji, pomagal bo tudi dajalcem soglasja kot argument za ali proti," pove Samo Jenčič.
Miran Krivec dodaja, da bi bil na mestu tudi razmislek o še eni parkovni površini, namenjeni različnim aktivnostim in opremljeni z vso potrebno infrastrukturo.
Na zelenicah le lahkotnejše dogajanje
In kakšen bo letošnji Art kamp? V uporabi ostajajo zelenice meter od tlorisa krošenj dreves, a le za "lahkotnejše dogajanje", vsi objekti, stojnice in ostala infrastruktura bodo omejeni na promenado in prostor ob paviljonu. Letos se bo Art kamp končal pri odru, na promenadi za njim in na bazenih dogajanja ne bo več. Zabojnik s stranišči bo namesto na začetku promenade stal na parkirišču pri zdravstvenem domu. Tako se bo celo dogajanje pričelo že na začetku promenade in se raztegnilo po promenadi do stopnic.
Krčil se bo Art kamp tudi na časovni premici, saj se dogajanje ne bo pričelo pred Lentom, kot je bil običaj doslej, junija pred Festivalom Lent dogajanja ne bo, pravi Košica, gostinska ponudba bo omejena na enega ponudnika ob odru samo v času strnjenega Art kampa, ponovno pa bodo skrbeli za koncept brez odpadkov. "Program na odru v parku je že pripravljen, oder bo gostil amaterske in šolske predstave, društva, koncerte in otroški folkart, v klasičnih treh produkcijah dnevno," napoveduje Košica.
O parku
- Najstarejša drevesa v parku so stara 140 let.
- Nekaterim drevesnim vrstam okolje v mestu ne ustreza več, spremenili so se vremenski vzorci, predvsem pa kvaliteta okolja. Taki sta bili tudi dve kanadski čugi iz prvotne zasaditve parka, ki sta padli lani.
- Najbolj občutljiv je zahodni del Mestnega parka, ki je bil nekoč mokrišče. Uredili so drenaže, a sedaj je drenažni sistem dotrajal in zemljišče je vlažno.
- V večini evropskih držav, pa tudi denimo Centralni park v New Yorku, so najstarejši deli parkov ograjeni.
- Da bi park ohranili, so v Centralnem parku zaprli tri ceste, ki so prečkale park. Letni budžet za urejanje parka je 65 milijonov dolarjev.
Ukrepali so in opozarjali
Kako odgovarjajo na argument, da so pogoji zavoda za varstvo narave vsa leta enaki, a se jih organizatorji niso držali? "Vsa leta se oblika Art kampa spreminja, predvsem zato, ker so poskušamo izogniti vsakršnemu kršenju pravil in poškodovanju parka in iščemo nove rešitve. Kljub trudu se nam je zgodilo, da smo ob izvedbi vsebin ali montaži kakšno nehote prekršili, lani se je to zgodilo pri montaži ene od hišic in uporabi stojnic. Težave pa seveda nastanejo tudi, ker obiskovalci in izvajalci vsebin iščejo senco in opremo prenašajo drugam. Ukrepali smo in opozarjali, kolikor se je dalo, predvsem ko je šlo za plezanje po drevesih, je pa zelo težko pojasniti izvajalcu ali obiskovalcu, zakaj se ne sme premakniti v senco ali uporabiti trave za počitek," pojasni producentka.
Pod črto - Art kamp se je selil že velikokrat, se raztezal in krčil, a vedno postregel z dovoljšnjo mero kvalitetnih vsebin, mednje pa spada kakopak tudi parkovna vzgoja. "Še vedno smo se znašli in mislim, da imamo dovolj dobre volje, da se bomo tudi letos imeli fajn," zatrdi Košica. Več dela bo imela organizacijska ekipa, skrbeti bo treba "za preprečevanje kršenja pogojev obiskovalcev in občasnih izvajalcev, da bodo vsi sodelujoči in prostovoljci poznali natančna navodila in se jih tudi držali".
