Jasmina Cehnar
Mariborsko romsko društvo Romano Pralipe je pripravilo srečanje za novinarje, na katerem so predstavniki društva in relevantnih institucij spregovorili o aktualnem položaju, izzivih in korakih za izboljšanje romske skupnosti v Mariboru. "Dialog je prvi korak k razumevanju," je uvodoma povedal Fatmir Bećiri, predsednik društva Romano Pralipe, med drugim tudi podpredsednik Zveze Romov Slovenije ter predstavnik vladne delovne skupine za izboljšanje položaja Romov. Izpostavil je dobro sodelovanje najstarejšega romskega društva v Mariboru z vsemi relevantnimi institucijami, kar je "motivacija, da lahko skupaj dosežemo še več." Romi so po njegovih besedah nepogrešljiv del slovenske družbe, ki s svojo zgodovino in kulturo pomembno bogati Maribor in celotno državo, se pa še vedno soočajo s težkimi socialnimi in bivalnimi razmerami, ovirami v izobraževanju in manj priložnostmi na trgu dela. "Še vedno so prisotni predsodki in stereotipi, ki otežujejo vključenost," je povedal, hkrati pa izpostavil, da izrazite diskriminacije v Mariboru ni. Po njegovih besedah zlasti mladi Romi nočejo biti odvisni od socialnih transferjev, pač pa želijo biti zaposleni, tako jih ima kar nekaj svoja podjetja ali pa so zaposleni v podjetjih, kot sta Snaga in Nigrad. Glede druge večne romske tematike - preskromne izobrazbe - pa je dejal, da vsako leto zaznavajo napredek.
Župan: Naučiti se je treba slovensko
Da bi morala biti izobraženost bistveno boljša, pa je Bećirija k večji aktivnosti podrezal, mariborski župan Saša Arsenovič. Nagovoril ga je, da morajo tudi Romi Maribor sprejeti za svoj dom, se naučiti slovensko, svoje otroke vpisovati v vrtce in poskrbeti za uspešno končanje šolanja. "Brez znanja ni napredka, ni delovnih mest in sodelovanja v širši skupnosti ... Skupnost z vsemi napori dokazuje, da smo odprti za vse, vendar ceste so dvosmerne in pričakujem, da tudi romska skupnost, ki je že dolgo tukaj, naredi svoj del naloge, ker mi svoje delamo," je bil jasen župan. Omenil je tudi mlade (Rome), ki da se objestno vozijo brez brez čelad z neregistriranimi, predelanimi vozili. "Kot da hočejo družbi pokazati, da se tukaj ne čutijo sprejeti in se na ta način dokazujejo. Jim nič ne očitam, je pa to znak, da nekaj delamo narobe," je povedal župan, Bećiri pa odvrnil, da takega obnašanja ne odobravajo in ne dopuščajo, saj meče slabo luč na celotno romsko skupnost.
Delati je treba z mladimi Romi
Podatka, koliko Romov je dejansko brezposelnih, ni, saj evidence o tem na zavodu za zaposlovanje ne smejo voditi. Bernard Memon, direktor območne enote Maribor, je navedel, da imajo pri njih trenutno 191 brezposelnih, ki so se sami izrekli za Rome, od tega ima 74 oseb v tej evidenci zaključeno osnovno šolo, 77 jih je starih do 30 let. "Veliko več bi bilo treba narediti pri vključevanju mladih Romov na trg delovne sile," Memom meni, da bi bilo to možno s sodelovanjem romskega društva, ki jim lahko edino odpre vrata do te populacije. Omenil je projekt romske gostilne Romani Kafenava, ki sicer ni dolgoročno preživel, vendar bi bilo po njegovem zgledu smotrno spodbujati socialno podjetništvo in samozaposlitve, denimo na področju urejanja okolice in sortiranja surovin, je menil govornik. Ena od želja za prihodnost je tudi, da bi bil zavod vključen v zastopanje Romov pri delodajalcih.
Tudi na Andragoškem zavodu Maribor prihodnost vidijo v bolj intenzivnem delu z mladimi Romi. A hkrati v zadnjih petih letih v programu osnovne šole za odrasle opažajo velik upad Romov, od 40 odstotkov je te populacije samo še 14 odstotkov, pa še ti programa velikokrat ne obiskujejo, "ker izobraževanje zanje ni ključna vrednota", je dejala Irena Urankar, direktorica Andragoškega zavoda. Nekaj uspešnih zgodb pa vendarle beležijo v programu projektnega učenja mlajših odraslih, ki skrbi za dokončanje srednje šole. Rome sicer vabijo še v svoje številne druge programe. Možnosti za vključevanje je veliko. "Prijavljamo se na projekte, a včasih se zgodi, da ni udeležencev," je dejala Urankar.
Primer dobre prakse? Da nimamo romskih vasi
"Vi ste tisti, ki lahko vplivate na svoje člane, da spremenijo svoje vrednote. Da je dobrobit, če si zaposlen in sam poskrbiš za svojo socialno varnost in v skupnosti pridobiš neko vlogo," je na Bećirija apelirala tudi Marjana Bravc, direktorica Centra za socialno delo Maribor, kjer že od leta 2014 deluje tudi romska koordinatorka Rominja, sicer pa je omenila tudi projekt društva Kralji ulice, ki izvaja skupnostne programe v blokih v Preradovičevi ulici na Studencih, kjer živi veliko Romov. "Primer dobre prakse v Mariboru je, da nimamo romskih vasi, da so vsi prebivalci Maribora enakovredni, s svojimi pravicami in obveznostmi - tako jih v centru tudi obravnavamo," je še dejala Bravc. Sicer pa je po nekaterih podatkih v Mariboru okoli 3000 Romov, a natančnih podatkov ni.
Srečanja se je udeležil tudi Albert Mihajlović, ravnatelj Osnovne šole Maksa Durjave, kjer imajo okoli deset odstotkov romskih otrok in zaposleno romsko pomočnico. Kot je dejal, so tudi pri njih v zadnjih treh letih pri učencih Romih opazili težave pri zaključevanju osnovne šole. "Uvedli smo dodatne roditeljske sestanke za njihove starše na koncu polletja, kjer jim damo jasno vedeti, da bo treba nekaj narediti," je povedal. Predsednica Skupnosti mariborskih vrtcev in ravnateljica Vrtca Pobrežje Branka Šamec pa je povedala, da tudi oni ne vodijo evidence o številu romskih otrok, največja težava, s katero se srečujejo pri romskih otrocih in družinah, pa je njihovo neznanje slovenskega jezika.
