
Zaslona se na dan dotaknemo približno 2617-krat. Kolikokrat pa se dotaknemo človeka? S tem pretresljivim vprašanjem je svoje predavanje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje (U3ŽO) Maribor minuli ponedeljek, 8. decembra, odprl antropolog, višji znanstveni sodelavec pri Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU in izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Dan Podjed. Dvorana se je hitro napolnila – in to ne le s poslušalci, temveč tudi z občutkom, da se lotevamo teme, ki zadeva prav vsakega od nas: epidemije osamljenosti.
Osamljenost ubija bolj kot cigarete
Kot je poudaril Podjed, raziskave kažejo, da ima dolgotrajna osamljenost hujše posledice za zdravje kot številni drugi dejavniki tveganja. Človek je bitje odnosov – delo, skupnost in srečevanja pa so tisti elementi, ki nas osmišljajo. A prav to izgubljamo. "Kot družba smo preveč padli v zaslone. Socialna omrežja so nas naredila bolj asocialne," je dejal. Če ne bomo pravočasno razmišljali o prihodnosti – o tem, kako bomo vzpostavili družbo, v kateri bodo ljudje, ki bodo zaradi tehnoloških sprememb ostali brez dela, kljub temu našli smisel – nas čaka svet, v katerem se globoko človeške potrebe preprosto izgubijo.

Strah pred tem, da bi postali družba, ki ne more živeti brez pametnih naprav, je po njegovem mnenju upravičen. Zato je prva naloga slehernega posameznika: razmišljati s svojo glavo. "Družiti se je osnovna pravica vsakogar," je še poudaril Podjed. Čeprav živimo v času digitalne preobrazbe, moramo vztrajati tudi pri analogni preobrazbi – pravici do odklopa. Ne samo od dela, temveč tudi od naprav, ki nam krojijo ritem dneva. Poseben poziv je namenil starejšim: naj ostanejo aktivni, naj vzgajajo in opominjajo mlajše generacije, da po tehnologiji ne smejo poseči prehitro, brez nadzora in brez razmisleka. Otroke in vnuke lahko prav starejši naučijo, da je pristna človeška bližina nenadomestljiva.
Gane nas le še kriza
Podjed je izpostavil tudi negativni informacijski tok, ki nas obdaja. "Negativne novice so postale naša stalnica – budilka, s katero se zbudimo, in misel, s katero zaspimo." Svet, katerega pozornost pritegne le še kriza, je svet, v katerem se izgubljajo empatija, toplina in skupnost. A vse to so temelji človeškega življenja. Ekonomija prihodnosti zato ne bo merila samo produktivnosti, temveč tudi kakovost odnosov.
Srečni smo zaradi dobrih odnosov z bližnjimi, ne zaradi materialnih dobrin. Na to misel se navezuje tudi Podjedova znamenita izjava – ki je postala bob leta –, da sreče ne najdemo v sebi, ampak ob sebi. Pomemben del rešitve je tudi vloga ustanov, kakor je Univerza za tretje življenjsko obdobje Maribor. U3ŽO je v Mariboru že leta prostor, kjer se ljudje srečujejo, povezujejo, učijo drug od drugega, soustvarjajo in krepijo skupnost. S tem neposredno preprečujemo zdrs posameznikov v osamljenost – eno najtišjih, a najbolj nevarnih družbenih epidemij današnjega časa.

Srčna skupnost starejših
Tu se tkejo nova prijateljstva, vrača se občutek pripadnosti, raste samozavest in odpira prostor za radost. U3ŽO ni le izobraževalna institucija, temveč tudi srčna skupnost, ki starejšim omogoča, da ostanejo aktivni, vidni, slišani in povezani. Ko Podjed govori o pomembnosti analogne preobrazbe, je prav U3ŽO eden najbolj otipljivih dokazov, da je ta preobrazba mogoča – in da se dogaja vsak dan, v vsakem srečanju, predavanju ali pogovoru.
Za poglobljene odnose se moramo preprosto odklopiti, pravi Podjed. Ko vsaj za hip odložimo naprave, dobimo priložnost, da vidimo ljudi okrog sebe. Morda pa se zares dotaknemo drugega človeka pogosteje, kot se dotaknemo zaslona. Če le to izberemo.





