Tina Recek
Od 1. januarja naslednjega leta bo morala biti vsaka nova hiša skoraj ničenergijska. To pomeni, da bo vsaj polovico vseh potreb po energiji zagotovila iz obnovljivih virov energije, denimo z vgradnjo toplotnih črpalk, sončnimi kolektorji, kotli in kamini na lesno biomaso. "Zahteve za gradnjo skoraj ničenergijskih hiš so danes že dobro poznane. Prav tako na trgu že nekaj časa obstajajo standardne rešitve za gradnjo takšnih objektov. Zato je smiselno, da te zahteve že danes upoštevate pri projektiranju in gradnji objektov," je prepričana Nataša Teraž Krois iz podjetja Lumar. Dodaja, da takšno gradnjo z nepovratnimi finančnimi spodbudami vrsto let spodbuja Eko sklad. Pasivne in zelo dobre nizkoenergijske hiše, ki so se uveljavile pred leti, že izpolnjujejo zahteve za skoraj ničenergijske stavbe.
Življenje brez emisij
Po besedah Nataše Teraž Krois iz podjetja Lumar dom postaja stičišče različnih tehnologij v konceptu trajnostnega bivanja, zato svojo pozornost še intenzivneje usmerjajo v razvoj in implementacijo rešitev za življenje brez emisij, rešitev, ki na celovit način obravnavajo vse vidike, ki vplivajo na bivanje: od zvoka, vode, svežega zraka, temperature, dnevne svetlobe do stroškov delovanja objekta v celotnem življenjskem ciklu in izrabe obnovljivih virov energije. V omenjeni koncept smiselno vključujejo tudi druge dejavnike, ki vplivajo na nas in okolje: trajnostno mobilnost, samooskrbo s hrano, ravnanje z odpadki ...
Manjše kot nekoč
Teraž Kroisova pojasni, da je dizajn montažnih novogradenj odvisen od lokacije, prostorskega akta in predvsem investitorja ter njegovih potreb in želja. V splošnem se investitorji odločajo za nekoliko manjše hiše oziroma domove kot v preteklosti. Tovrstno prakso opaža tudi Peter Podplatnik iz podjetja Marles. Pravi, da se kupci odločajo za vedno bolj racionalne tlorisne rešitve, zaradi česar je kvadratura objektov manjša. K temu pripomore nova tehnologija navidezne resničnosti, ki kupca postavi v prostor, ki si ga sedaj lahko po velikosti tudi "v živo" predstavlja. To omogoča racionalnejšo odločitev glede velikosti posameznega prostora, hkrati s tem kupec znižuje ceno objekta. Podplatnik še poudari, da se je v Sloveniji povprečna kvadratura stanovanjskih objektov, ki so jih izdelali v zadnjih treh letih, zmanjšala za dobrih deset kvadratnih metrov.
Odprti in svetli prostori
Teraž Kroisova pojasnjuje, da sodobna arhitektura predvideva boljšo izrabo prostorov, brez izgub kvadrature s povezovalnimi prostori. Moderni so odprti dnevni bivalni prostori in zaželeni svetli prostori tako v pritličju kot v otroških sobah v nadstropju. Dnevna svetloba je vedno pomembnejši faktor pri projektiranju, saj ljudje preživimo večji del časa v zaprti prostorih. Po besedah sogovornice sodobne tehnologije omogočajo kakovostno izvedbo precej zaželenih ravnih streh ter zasnovo hiš brez napuščev in z veliko večjimi zasteklitvami kot v preteklosti.
Okolju prijazna gradnja
Na področju gradbeništva se kažejo trendi predvsem v trajnostni in okolju prijazni gradnji, kar se odraža tudi v materialih. Sogovornica razlaga, da se je že pred leti pojavil izrazit trend uporabe naravnih izolacijskih materialov iz celuloznih in lesnih vlaken, konoplje in jute. Zanimanje za te materiale ponovno raste. Vendar danes imamo na voljo zelo veliko različnih materialov, od katerih večina izkazuje dobre in primerljive tehnične lastnosti, izbor postaja odvisen tudi od vplivov posameznega materiala na okolje. Vplivi na okolje in rabo naravnih virov za proizvodnjo posameznega materiala so ovrednoteni z okoljsko deklaracijo proizvoda (EPD). Na osnovi te lahko med seboj primerjamo vplive na okolje za posamezen material in posledično izbiramo trajnostne materiale. Toda hiša ni zgrajena samo iz izolacijskih materialov, tukaj je še veliko drugih in tudi pri teh postaja vse pomembnejše, kakšen vpliv imajo na okolje.
Sončna elektrarna - vedno pogostejša tehnološka rešitev
Trendi gredo v smeri popolne energetske samozadostnosti objektov, ki se po besedah Petra Podplatnika dosega tudi s tehnološkimi rešitvami za zmanjšanje energetskih izgub in z vgradnjo naprav za pridobivanje energije iz okolja. "Energetske izgube zmanjšamo na račun izolacije objekta in njegove zrakotesnosti, pri čemer je tehnologija že blizu optimalnih rešitev," poudari sogovornik. Več novosti je pričakovati na področju tehnologij, ki bodo omogočale izkoriščanje virov iz okolja, pri čemer se bo izboljšala učinkovitost sedanjih toplotnih črpalk, meni Podplatnik. Pričakujemo lahko tudi učinkovitejše sisteme, ki bodo omogočali še bolj nadzorovano prezračevanje. Veliko možnosti je še pri razvoju sistemov za izrabo energije sonca, vetra in padavin, ki jih je prav tako treba izkoristiti pri obratovanju objekta.
