Tina Recek
Kadar govorimo o prednosti ali slabosti določene zadeve, oboje najlažje izluščimo, če jo primerjamo z drugimi podobnimi zadevami. Enako velja, ko se govori o prednosti določenega ogrevalnega sistema. Kot pravi energetski svetovalec mreže ENSVET mag. Samo Cotelj, tudi v primeru prenove ogrevalnega sistema. Če se ogrevamo s kurilnim oljem, ima menjava s plinskim sistemom prednost. To pa zato, ker plin kot fosilno gorivo povzroča nižje emisije toplogrednih plinov (TGP) v primerjavi s kurilnim oljem. Poleg tega danes sodobne plinske kondenzacijske tehnologije omogočajo zgorevanje z visokim izkoristkom. V primerjavi z obnovljivimi viri, kot je lesna biomasa, pa je plin glede emisij TGP slabši. A po drugi strani imajo v mestnih naseljih, ki so že čezmerno onesnažena s trdimi delci, sajami in morebitnimi drugimi izpusti, plinska kurišča tudi v primerjavi z lesno biomaso prednost, ker lokalno ne spuščajo v ozračje saj in trdih delcev.
Dolgoročno je cenejša
O trendih na področju sodobne ogrevalne naprave na zemeljski plin je spregovoril Luka Brozovič iz podjetja Termotehnika. Sogovornik pravi, da nove tehnologije na področju sodobnih ogrevalnih naprav na zemeljski plin prinašajo trende predvsem na področju kondenzacijske tehnike plinskih kotlov, ki omogočajo visoke izkoristke in s tem zmanjšanje porabe goriva. Nižji temperaturni režim sodobnih kondenzacijskih plinskih kotlov prinaša manjše toplotne izgube z odvodnimi plini. Ogrevalne naprave na zemeljski plin se predvsem vgrajujejo v mestih in krajih, ki imajo javni plinovod, saj investitorji dobijo subvencije ob priklopu na takšen sistem. Na podeželju trend ogrevanja na zemeljski plin upada, saj se večina investitorjev odloči za toplotne črpalke ali kotle na lesno biomaso, ki jih subvencionira država. Začetna investicija v toplotne črpalke ali kotle na lesno biomaso je dražja, vendar je dolgoročno gledano cenejša kot ogrevalni kotli na plin, če ni javnega plinovoda.
Kjer je plinovodno omrežje
Na vprašanje, kdaj naj se odločimo za ogrevanje s sodobnimi ogrevalnimi napravami na plin, strokovnjak odvrne, da takrat, ko je način ogrevanja predpisan z občinskimi odloki. Prav tako ga svetuje tam, kjer je plinovodno omrežje napeljano oziroma je priključek lastniku stavbe na razpolago. Sicer pa je energetsko svetovanje individualno, kar pomeni, da se posamezna stavba obravnava individualno. Znotraj tega se svetuje ogrevanje s plinom takrat, ko se oceni, da toplotna izolacija stavbe ni primerna za ogrevanje z električno toplotno črpalko. V tem primeru se pogosto priporoča ogrevanje s hibridno toplotno črpalko. To je toplotna črpalka, ki deluje na plin in električno energijo. Lahko pa se stanovalci odločijo tudi samo za plinsko ogrevanje z vgradnjo plinskega grelnika oziroma plinskega trošila z visokim izkoristkom. Ob tem sogovornik še pove, da če govorimo o današnji sodobni gradnji tako imenovanih skoraj ničenergijskih stavb ali prenovljenih stavb, vključno s toplotnim ovojem, novo streho in okni, lahko rečemo, da so stroški ogrevanja takih stavb z zemeljskim plinom primerljivi s stroški ogrevanja s toplotno črpalko in tudi z lesno biomaso. Torej se tako ogrevanje z zemeljskim plinom splača.
Praviloma z visokim izkoristkom
Za ogrevanje stanovanjskih stavb z zemeljskim plinom uporabljamo obtočne in kombinirane plinske grelnike. "Ti so običajno stenske izvedbe in jim rečemo kar plinska trošila. Praviloma so to plinska trošila z visokim izkoristkom, ki jo omogoča kondenzacijska tehnika zgorevanja,“ poudari sogovornik in še doda, da voda, ki je v radiatorjih in ceveh, kroži skozi grelnik in se pri tem segreva. Toplotna moč takih grelnikov je med 9 in 30 kW ali več, kar zadošča za gretje enodružinske hiše ali stanovanja. Kombinirani grelniki združujejo v istem ohišju obtočni grelnik za centralno ogrevanje in pretočni grelnik tople vode (to je zelo ekonomičen sistem priprave sanitarne tople vode).
Preko sto odstotkov
Kondenzacijske naprave na plin so zelo primerne pri ogrevanju stanovanjskih objektov in tudi pri novogradnjah, če imajo nizkotemperaturni ogrevalni režim (talno ogrevanje). Pri talnem ogrevalnem režimu (na primer 40/30 stopinj Celzija) kondenzacijske naprave na plin dosežejo izkoristek do 109 odstotkov (gledano na spodnjo kurilno vrednost). Če je ogrevalni sistem z višjo temperaturo ogrevanja, na primer 60/50 stopinj Celzija, so izkoristki manjši, vendar še vedno zelo dobri - do 98 odstotkov.
Večje potrebe po sanitarni vodi
Če želimo akumulacijsko pripravo tople vode zaradi večje potrebe po sanitarni topli vodi, je grelnik lahko nameščen poleg plinskega trošila oziroma v nekem drugem prostoru. Kombinirani grelniki omogočajo ogrevanje in pripravo tople vode.
Obe vrsti etažnih plinskih grelnikov lahko namestimo v prostor, pogoj je, da imamo omogočen dovod svežega zraka za zgorevanje v predpisani količini in pravilen odvod dimnih plinov.
Vzdržujemo v skladu s predpisi
Kot vsako ogrevalno napravo tudi plinske kurilne naprave vzdržujemo skladno z navodili proizvajalca in skladno s predpisi, ki urejajo področje malih kurilnih naprav. Proizvajalci predpisujejo redno servisiranje. Ob tem Cotelj poudari, da so kurilne naprave nameščene znotraj stanovanjskih stavb ali stanovanj in da kot take v primeru nepravilnega delovanja lahko vplivajo na zdravje ljudi. Zato so vsi predpisani pregledi, ki jih mora izvajati dimnikarska služba, zelo pomembni in lastniki se morajo tega zavedati. "Pri vseh sistemih ogrevanja, ne glede na energent, pa so najpomembnejše toplotne izgube posamezne stavbe. Zato se v prvi vrsti svetuje toplotna izolacija ovoja stavbe (zamenjava oken, izolacija strehe, izolacija fasade). Tako se ne znižajo samo toplotne izgube stavbe in s tem letni stroški za nakup energije, ampak se bistveno izboljša tudi bivalno udobje," sklene Samo Cotelj.
