Jasna Marin
Vsak ima svojo interpretacijo reda. Pomislite, kako je, če vstopite v otroško sobo in tam uzrete razmetane igrače, barvice in razne drobnarije na tleh, mizici, postelji ... Otrok se ob tem, ko pogledate v njegovo sobo in se primete za glavo, marsikdaj ne bo strinjal z vašo definicijo nereda v njegovem ustvarjalnem vesolju, dokler ne bo stopil na najljubšo igračo in puf ... s solzami v očeh bo zlomljen avtomobilček, ali lutka, nekoliko spremenil otrokovo dojemanje (ne)reda in razloge, zakaj je koristno reči tudi pospraviti.
Kazanje s prstom
Pravzaprav smo tudi odrasli pogosto slepi za tisto, kar sami puščamo za seboj, pa naj bodo to umazani krožniki, ki več ur stojijo v pomivalnem koritu, deska za kruh, drobtine in nož, ki od jutra počivajo na kuhinjskem pultu, sušilec za lase, ki smo ga predvčerajšnjim odložili na pralni stroj, drobni spominki, na katerih se nabira prah, preštevilne fotografije, ki brez reda ležijo v predalu, nogavice, ki zvite v gomolj na tleh čakajo, če bi nas zazeblo pred spanjem ...
Lastne navlake ne opazimo, zato pa se prelevimo v izjemno tankočutne opazovalce, kadar drugi družinski člani ali celo sosedje, sodelavci, naključni mimoidoči pustijo kaj nepospravljenega za seboj.
Bremena v škatli
Red se v domačem okolju ne vzpostavi sam po sebi ali tako, da ukazujete drugim, prav tako ni nič kaj spodbudno, če se pospravljanja lotite z ihto in jezo ali zaradi drugih - da vam ne bi bilo nerodno, ko pride kdo na obisk. Japonska strokovnjakinja za pospravljanje Marie Kondo v knjižni uspešnici Umetnost pospravljanja poudarja, da tudi ne pomaga, če reči pospravite daleč od oči, na podstrešje ali v kakšno sobo z namenom, da jih boste morda nekoč uporabili. Običajno je namreč tako, da ko škatle, napolnjene s stvarmi, za katere ne veste, kam bi z njimi, postavite v prazno sobo, jih nikoli več ne boste odprli. Zato priporoča, da primete v roke sleherni predmet in se lotite pospravljanja po pravilnem vrstnem redu: najprej oblačila, nato knjige, pisno gradivo, naposled spominki.
S tem, ko se odločite, katere stvari zavreči, predelujete svojo preteklost. "Če bi te stvari zatlačili v predal ali škatlo, bi vaša preteklost postala breme, ki bi vas oviralo in vam preprečevalo uživati življenje tukaj in zdaj," pojasnjuje Kondova. Zato svetuje, da najprej zmečete proč stvari, ki jih ne potrebujete.
Predmeti, ki razveseljujejo
Pri metanju stran se osredotočite na to, kaj želite obdržati, ne pa na to, česa se hočete znebiti. To pomeni, da takrat, ko se lotite pospravljanja, primite v roke vsak predmet in se vprašajte, kaj začutite ob tem. Če gre za predmet, ki ga redno uporabljate in vam ne gre na živce, naj ostane pri hiši. Tudi če vam predmet, ko ga primete v roke, vzbuja veselje, ga obdržite. Če ne začutite veselja, ga zavrzite. To opravite naenkrat, brez milosti in dokončno. Šele ko v vreče za smeti odvržete vso navlako, začnite pospravljati, kar je ostalo v prostoru. Naenkrat boste ugotovili, da v takšnem prostoru lažje dihate, da v njem najdete mir in da na koncu z veseljem odprete lično urejene predale in pogledate na poličke, ki jih krasijo zgolj tiste drobne stvari, ki v vas prikličejo zadovoljstvo.
