Poleg železnega repertoarja na vrt zasadite tudi kaj novega

Jasna Marin Jasna Marin
30.04.2019 09:41

Vesela novica za ljubitelje vrtov je, da lahko na zelenjavne gredice od začetka maja sejete prav vse zelenjadnice, ker bodo pokukale na plan, ko bo nevarnost nizkih temperatur že povsem mimo.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Vrtko

Na vrt lahko v začetku meseca sejete zelje, cvetačo, grah, brokoli, radič, korenček, rdečo peso, grede zapolnite še z redkvico in špinačo. Slednjo vedno posadite na rob grede, da jo boste lažje obirali. S sajenjem visokega fižola ne hitite. V osrednji Sloveniji, na Štajerskem in v Prekmurju ga sadite v drugem tednu maja. Leča je manj toplotno občutljiva in jo sejte v istem terminu kot visoki fižol. Čičerika je toplotno bolj zahtevna, zato jo sejte vsaj en teden za visokim fižolom in lečo.
V maju lahko sejete radič, predvsem tržaški solatnik. Druge radiče in endivijo posejte v juniju, saj majske setve rade hitro pobegnejo v cvet. Solato iz sadik sadite v rednih tedenskih presledkih, in to toliko, kot je boste pojedli v enem mesecu. Med samostojno gredico solate, ki jo sadite na razdaljo 40 krat 30 centimetrov, lahko sadite rukolo, redkvico in vrtno krešo, naštevata Davor Špehar in Primož Brezovec iz Zelenega sveta.


Maja se lahko lotite redčenja gosto zasejanih rastlin, zlasti čebulčka, rdeče pese in korenčka. Tako bodo rastlinice imele več prostora, da se odebelijo.
Jasna Marin

Sorte, ki pritegnejo

Če želite na vrtu poleg železnega repertoarja tudi kakšne posebnosti, se splača v vrtnarijah povprašati po novostih in nenavadnih sortah. Sonja Glavač, agronomka iz podjetja Vrtko (Floraexpress), med posebnostmi priporoča naslednje rastline:
• Kumara Tasty Green je solatna kumara temno zelene barve. Do 30 centimetrov dolgi plodovi so lahko prebavljivi in brez grenčin. Rastline so bujne, odporne proti pepelovki in dajejo obilen pridelek. Sadite jih lahko na prosto ali v rastlinjake.


Paradižnik Tomaccio ali sladke rozine je sorta, primerna za sajenje v posode ali neposredno na vrt. "V višino doseže do 2,5 metra. Za boljšo rodnost odstranjujte stranske poganjke. Temno rdeči plodovi dozorijo zgodaj, posamezen plod tehta približno 15 gramov. Na posamezni rastlini lahko v sezoni dozori od pet do osem kilogramov plodov. Okus je intenzivno sladek. Ljubitelji paradižnika ga uporabljajo kot sladek prigrizek ali kot gurmansko sestavino za omake, solate in druge jedi. Visoka vsebnost sladkorjev se s sušenjem še poveča. Najboljši so sušeni na zraku. Posušene plodove shranite v stekleni posodi ali vrečki pri sobni temperaturi. Lahko jih tudi vložite v oljčno olje," razkrije Glavačeva.

Dve imenitni zelišči

Spomladi se lahko lotite tudi zasajanja novih želišč, z lističi katerih boste popestrili okuse jedi in jih uporabili tudi v ljudskem zdravilstvu. Predstavljamo vam rastlini, od katerih je ena modernejša, druga pa povezana s slovensko tradicijo.
• Limonska trava (Cymbopogon citratus) je tropska rastlina, ki raste v gostih šopih in ima prijeten vonj in okus po limoni. Uspeva v vlažni in dobro odcedni zemlji na zelo sončni legi. "Liste je najbolje rezati sproti, saj suha izgubi aromo. Uživanje stebelc limonske trave naj bi pomagalo pri prebavnih motnjah, izboljševalo koncentracijo ter delovalo poživljajoče na organizem. Čaj se uporablja tudi proti kašlju, povišani temperaturi in za zniževanje krvnega tlaka. Limonsko travo ali njeno eterično olje lahko uporabite še za odganjanje komarjev," poudarja Sonja Glavač.

Paradižniku Tomaccio lahko poleti odtrgate cel grozd plodov in ga obesite na sončno mesto ali pa ga sušite v ventilacijski pečici pri 80 °C približno 2,5 do 3 ure.
Vrtko/Floraexpress

Jagodičje

Pod liste in cvetove jagode položite zastirko iz slame, da bodo plodovi ostali čisti. Najbolj cvetoče sadike označite s ploščicami, da jih boste kasneje uporabili kot matičnjake za razmnoževanje.

Ta mesec se lahko lotite zasajanja zimzelenih rastlin, cvetočih trajnic in najrazličnejših grmovnic. Vse ob presajanju potrebujejo temeljito zalivanje.
Jasna Marin

Okrasni vrt

Balkonske rastline, ki ponekod že krasijo domove, naj bodo prve dni po presaditvi na zavetni legi, ob hiši, da jih ne bi posmodilo sonce. Ko se utrdijo, jih postavite na okna in balkone.

Balkonske rastline zmeraj izbirajte glede na rastišče. Na južno in zahodno stran, kjer je veliko sonca, sadite rastline, kot so pelargonija, mezembriant, skevola, spreminjalka, lotus, osteospermum. Za polsenco pa so primerne fuksije, begonije in vodenke.
Pelargonium for Europe
Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta