Tina Recek
Les je eden najstarejših gradbenih materialov. Njegova odlika je, da daje prijeten občutek topline, poleg tega velja za boljši izolator od betona ali opeke ter omogoča hitro in suho gradnjo. To je značilno tudi za montažne hiše. Konstrukcija montažnih hiš je namreč lesena. Stena zidane hiše mora biti bistveno bolj debela kot pri montažni hiši, če želimo, da je energijski učinek enak, saj so les in lesni proizvodi, vgrajeni v steno, bistveno boljši toplotni izolator, kot sta beton in opeka. Kakor pravi Nataša Teraž Krois iz podjetja Lumar, prednost prinaša tudi prefabrikacija elementov v proizvodni hali, kjer se prefabricirajo posamezni konstrukcijski elementi, vgradi se tudi stavbno pohištvo. Postopki in detajli izvedbe so standardizirani, kar se kaže v boljši kakovosti končnega izdelka.
Odlična zrakotesnost
“Gradnjo hiše je treba obravnavati celovito. Hišo sestavljajo zunanji elementi, stene, streha, stavbno pohištvo, talna plošča in seveda vsi detajli, ki so del takšne stavbe. In sodobne ničenergijske hiše odlikuje odlična zrakotesnost, kar pa ne dosega s toplotno izolacijo ovoja, ampak konkretno za ta primer s pravilnimi detajli in kakovostno izvedbo,” poudarja Nataša Teraž Krois iz podjetja Lumar.
Zmanjšuje vpliv na globalno segrevanje
Kolikšen je okoljski vpliv konstrukcijskih sistemov od izdelave do razgradnje? Odgovor Teraž Kroisove se glasi: "Ovrednotenje okoljskih vplivov za posamezne materiale ali konstrukcijske sisteme je zelo kompleksen proces, vplivi se vrednotijo z metodo, imenovano analiza LCA. Osnova za te izračune so danes vse pogosteje uporabljene okoljske deklaracije proizvodov (EPD), s katerimi so ovrednoteni vplivi na okolje za posamezne materiale. Pri izračunu vplivov na okolje je treba ob materialih upoštevati tudi fazo življenjskega cikla; ali gre za fazo proizvodnje do odpreme iz tovarne ali tudi za kasnejšo rabo. Zaradi kompleksnosti izračuna je vplive na okolje težko ocenjevati brez natančnih analiz in izračunov."
Les uvažamo
Teraž Kroisova še postreže s podatkom, da so stenske konstrukcije montažne hiše večinoma sestavljene iz lesa iglavcev, najpogosteje smreke, ki se predeluje v različne lesene konstrukcijske elemente. Pri lesenih okvirnih konstrukcijah se največkrat uporablja dolžinsko lepljen konstrukcijski les, za statično bolj obremenjene elemente pa tudi lepljene konstrukcije, ploskovno ali lamelno lepljen les. Tudi križno lepljene plošče, ki se danes vse pogosteje uporabljajo v leseni gradnji, so predvsem iz lesa smreke. "V Sloveniji lesnopredelovalna industrija žal ne omogoča proizvodnje ustrezno kakovostnih lesenih konstrukcijskih proizvodov, zato ta les uvažamo predvsem iz Avstrije in Nemčije. V teh državah imajo močno in dobro lesnopredelovalno industrijo. Glede na dejstvo, da veliko slovenskega lesa konča v tujini, pa lahko rečemo, da v naše hiše vgrajujemo tudi slovenski les," še doda sogovornica.
Toplotna in zvočna izolacija
Konstrukcija ni zgolj iz lesa, ampak je obdana z določenimi materiali. Nataša Teraž Krois pravi, da je sestava konstrukcije zunanjih sten odvisna predvsem od želja uporabnika glede energetske učinkovitosti oziroma vrste toplotne izolacije pa tudi od zahtev statike. Pri zunanjih stenah se večina kupcev odloča za mineralne izolacijske materiale. V tem primeru se stena izolira s kameno volno na fasadi in v ravnini nosilne konstrukcije. Z večanjem pomena o trajnostni gradnji pa ponovno narašča tudi zanimanje za naravne izolacijske materiale, zlasti lesna vlakna in celulozo. Na zunanji strani stene se glede na izbor izolacij in energetsko učinkovitost doda še fasadna izolacija debeline v povprečju 14 centimetrov, debelina nosilne konstrukcije in toplotne izolacije med njo znaša 16 centimetrov. Tako je osnovni konstrukcijski sistem izoliran s 30 centimetrov izolacije, kar zadostuje za gradnjo skoraj ničenergijskih hiš. Na tem mestu strokovnjakinja še izpostavi, da je za kakovostno sodobno skoraj ničenergijsko hišo potrebno bistveno več, kot samo debelina toplotne izolacije. Na notranji strani konstrukcije zunanje stene se glede na vrsto toplotne izolacije namesti parna ovira oziroma zapora, ki služi tudi kot zrakotesna ravnina in zagotavlja ustrezno zrakotesnost ovoja. V notranjih stenah pa je vgrajenih pet centimetrov toplotne izolacije, ki služi predvsem kot zvočna izolacija. Seveda tudi tukaj na zvočno izolativnost ne vpliva le debelina izolacije, ampak tudi projektiranje in izvedba inštalacij, preko katerih se širi zvok.
Mavec - okolju prijazen material
Izolacijske materiale v Marlesu obdajo z mavčno-vlaknenimi ploščami. Mavec je okolju prijazen naravni material, nima vonja, ne sprošča zdravju škodljivih snovi, ni strupen in uravnava klimo v prostoru. Ker je zelo porozen, lahko za določen čas vsrka odvečno vlago iz prostora in jo ob suhih razmerah vrne. Mavčno-vlaknene plošče so negorljive in sodijo v najvišji varnostni razred, izdelane so iz mavca in celuloznih vlaken, ki jih pridobijo z mehanskim drobljenjem izbranih vrst odpadnega papirja. Plošče, ki jih je mogoče enostavno oblikovati, so gladke, trdne, zvočno izolativne, odporne proti vlagi in negorljive.
Difuzijska odprtost
Bolj kot toplotna prevodnost konstrukcije so danes za kupce pomembne druge tehnične informacije o konstrukciji. Ključen zanje je difuzijsko odprt sistem gradnje, ki je najpogosteje izoliran z mineralno toplotno izolacijo. Difuzijsko odprt način gradnje s pomočjo ustrezne parne ovire omogoča prenos vodne pare skozi konstrukcijo. "Za kupce je pomembna tudi dvojna obloga sten z mavčno-vlaknenimi ploščami, ki prinaša prednosti z vidika požarne in zvočne zaščite, večje nosilnosti sten za pritrjevanje elementov in manjše možnosti nastanka lasastih razpok. Poleg tega jim je pomembno, da lahko za gradnjo hiše pridobijo nepovratna sredstva Eko sklada," sklene Nataša Teraž Krois.
