Kakovosten spanec vpliva na telo, um in vsakdanje počutje (1. del)

Spanec je poleg prehrane in gibanja temelj človekovega zdravja, zato ni vseeno, kako, koliko in na čem spimo. "Brez kakovostnega spanca telo ne more v celoti izkoristiti hranil iz hrane niti se ustrezno regenerirati po telesni dejavnosti. Če ta osnovni temelj ni stabilen, se poruši ravnotežje celotnega življenjskega sloga," je prepričan Rok Lozej, direktor podjetja mebloJOGI. Pravi, da človek v povprečju prespi približno tretjino svojega življenja, kar v povprečnem življenju pomeni več kot 25 let. "To jasno pokaže, kako pomemben del našega vsakdana je spanec — ne le kot počitek, ampak kot čas, ko se telo in možgani regenerirajo in pripravljajo na optimalno delovanje v budnem stanju. Na fizični ravni spanec omogoča obnovo celic, celjenje tkiv, krepitev imunskega sistema, uravnavanje presnove in zdravja srčno-žilnega sistema," nadaljuje sogovornik. Že ena neprespana noč dokazano zmanjša aktivnost imunskih celic in oslabi obrambo pred boleznimi. Na duševni ravni je spanec ključen za konsolidacijo spomina, učenje in kognitivno učinkovitost. Če ga primanjkuje, se zmanjšata zbranost in motivacija, poveča pa tveganje za napake in nezgode. Spanec vpliva tudi na čustveno ravnovesje. Pomanjkanje spanja povečuje raven stresnega hormona kortizola, to pa okrepi občutek razdražljivosti, nemira in poslabša obvladovanje čustev. Tako se hitro ujamemo v začarani krog stresa in nespečnosti, ki vodi v slabše počutje in kronične težave. "Kakovosten spanec je torej osnovni pogoj — temelj fizičnega zdravja, čustvenega ravnovesja in miselne zmogljivosti," sklene Rok Lozej.

Velja prepričanje, da naj bi odrasel človek spal osem ur na noč, čeprav nam to ne uspeva vedno. V podjetju IKEA so izvedli globalno raziskavo spalnih navad IKEA Sleep Report 2025, v njej je sodelovalo več kot 55.000 ljudi iz 57 držav, med njimi tudi 1000 prebivalcev Slovenije. Namen raziskave je bil razumeti, kako ljudje spimo in katere ovire nam povzročajo težave. Med drugim je bilo v raziskavi ugotovljeno, da si Slovenci v povprečju želimo spati približno osem ur na noč, a v resnici spimo manj – okoli šest ur in 38 minut. Ta razkorak, ki ga raziskava imenuje "sleep gap", znaša približno uro in 22 minut vsako noč. Kar 78 odstotkov Slovencev, sodelujočih v raziskavi, je povedalo, da se ponoči zbudijo do dvakrat, 22 odstotkov se jih še večkrat. Pomanjkanje spanja se sčasoma kopiči in vpliva na počutje, energijo ter dolgoročno zdravje, zato je kakovosten počitek ena od najdragocenejših naložb v dobrobit posameznika, pravijo v podjetju IKEA.