Letos bodo izdali knjige klasičnih avtorjev kot tudi tistih, ki so jih že prevajali, obenem pa tudi sodobne družbenokritične avtorje in domače pisce, raziskovalce, mislece. Zapisali so, da se njihov uredniški odbor venomer trudi izbrati kakovostne knjige različnih področij humanistike in družboslovja in s tem na knjižnem trgu ponuditi dela v javnem interesu, torej tista, ki so nujna za študij in izobraževanje na tem področju.
Dela v javnem interesu, torej tista,
ki so nujna za študij in izobraževanje
Za letošnje leto napovedujejo izid sedmih knjig. V sozaložbi z ZRC SAZU bodo izdali knjigo Rimsko cesarstvo in njegovi Germani vodilnega in mednarodno najbolj uglednega avstrijskega zgodovinarja pozne antike in zgodnjega srednjega veka Herwiga Wolframa. Njegova monografija povzema avtorjeve dolgoletne raziskave zgodovine germanskih ljudstev, njihovih stikov z rimskim cesarstvom kot tudi njihove akomodacije, akulturacije in transformacije v času, ko so si na rimskih tleh ustvarila svoja kraljestva.
Delo Habsburški Trst onkraj nacionalnih osi: historično-antropološka raziskava meščanskega združevanja v društva avtorice Daše Ličen razkriva dinamiko socialnih in kulturnih procesov, v katerih so bili med letoma 1848 in 1914 udeleženi Tržačani in Tržačanke. Gre za prispevek k antropološkemu razumevanju procesov oblikovanja meščanskega habitusa, konstrukcije moderne civilne družbe, razširjanja nacionalnih idej, emancipacije žensk in združevanja v intelektualne mreže.
Nadalje so tu Psihoanalitične študije Sandorja Ferenczija (1873-1933), madžarskega predstavnika psihoanalitičnih pionirjev in člana najožjega kroga sodelavcev ter prijateljev Sigmunda Freuda. Avtor je v času svojega delovanja pomembno sooblikoval Freudovo klasično psihoanalitično teorijo in tehniko ter bil eden največjih zagovornikov in promotorjev Freudove psihoanalize. Psihoanalitične študije predstavljajo zbirko 40 v slovenščino prevedenih in izbranih del, nastalih v času najtesnejšega sodelovanja in prijateljevanja s Sigmundom Freudom.
Ruski literarni teoretik in zgodovinar P. N. Medvedev (1892-1938) je danes znan predvsem po delovanju v krogu M. M. Bahtina, enega najvidnejših ruskih in svetovnih preučevalcev književnosti v prejšnjem stoletju. Njegova knjiga Formalna metoda spada med najpomembnejša dela tega kroga in je organski del velikega Bahtinovega opusa. Zastavljena je kot konstruktivna kritika ruskega in evropskega formalizma, ki je preko strukturalizma postal ena najvplivnejših smeri v moderni humanistiki. Je odličen (znanstveno dosleden in razmeroma poljuden) prikaz družbenega, umetnostnega in znanstvenega konteksta, v katerem so nastali in se razvijali njegovi koncepti.
Knjiga Trgovci in bankirji v srednjem veku Jacquesa Le Goffa (1924-2014) medtem obravnava razvoj poklicne dejavnosti trgovcev, ki je v času komercialne revolucije srednjeveškega krščanskega sveta oblikovala novo vrsto sedentarnih trgovcev, z novo organizacijo in tehnikami poslovanja, z razvijanjem bolj sofisticiranih instrumentov zavarovanja, financiranja in knjigovodenja. Živahno pisana in navdihujoča knjiga temelji na bogati bibliografiji in vrsti avtorjevih premišljenih poudarkov, zato je še vedno zgled svežega raziskovalnega pregleda in razlage določene teme.
Marc Bloch (1886-1944) je kot medievalist in soustanovitelj analovske šole zapustil trajno metodološko sled v francoskem in svetovnem zgodovinopisju 20. stoletja. Knjiga O zgodovini, spominu in lažnih novicah predstavlja izbor besedil, ki odstirajo Blochov pogled na ključna metodološka in epistemološka vprašanja zgodovinopisja, obenem pa ponuja vpogled v postopno oblikovanje Blochove metodologije.
Na koncu je tu še knjiga Teogenij in drugi spisi renesančnega avtorja Leona Battiste Albertija (1404-1472). Teogenij (1440) je eden najpomembnejših filozofskih spisov italijanskega renesančnega humanizma. Osredotoča se na najbolj bistvena in najbolj težavna vprašanja človeškega življenja: na bogastvo in revščino, dostojanstvo in bedo, svobodo in usodo, aktivno in kontemplativno življenje, politiko in vojno, človeško vrlino in delavnost, srečo in strah pred smrtjo. Je temeljno delo italijanske literarne in filozofske kulture, zato bo pomembna obogatitev humanizma na Slovenskem.
