Štiridnevna doza odlične lutkarije

V Lutkovnem gledališču Maribor (LGM) bodo od jutri, 10. septembra, do sobote, 13. septembra, gostili 13. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. "Štiridnevna doza odlične lutkarije," kot je na novinarski konferenci festivalsko dogajanje poimenovala predstavnica za stike z javnostjo LGM Špela Hren Juhart, je osrednji nacionalni festival lutkovne umetnosti, ki se zgodi vsaki dve leti. Letošnja edicija v ospredje postavlja lutkovno tehnologijo – umetnost in obrt, ki je v samem središču lutkovnega ustvarjanja. Ob izboru najboljših slovenskih lutkovnih predstav preteklih dveh sezon, bo bienale prinesel tudi pogovore po predstavah, razstave in okrogle mize. 

Lutke kot umetnost z lastno težo

"Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije je srečevališče, prostor dialoga in prerez lutkovne ustvarjalnosti zadnjih dveh let. Izbor najboljših lutkovnih predstav je tekmovalnega značaja, hkrati pa festival za nas pomeni mnogo več. Z njim populariziramo in promoviramo lutkovno umetnost kot enakovredno umetnost z lastno težo in fokusom, dostopno in namenjeno vsem generacijam in v bistvu tudi za vse čase," je pred odprtjem dejala direktorica Lutkovnega gledališča Maribor Ksenija Repina. Proračun festivala, ki ga soorganizirata LGM in Ustanova lutkovnih ustvarjalcev, znaša približno 40.000 evrov. Kot je dejala Repina, so v večmesečne priprave in v intenzivno štiridnevno dogajanje vpete vse sile ustanove. "Umetnost in kultura sta prostor strpnosti, povezovanja in prostor miru v času, ko življenja ljudi visijo na nitkah ali so ujeta v primež močnejših." 

V Ustanovo lutkovnih ustvarjalcev, ki je prostovoljno, nestrankarsko profesionalno združenje lutkovnih ustvarjalcev, so vključeni oba profesionalna javna zavoda; ob gostitelju bienala LGM še Lutkovno gledališče Ljubljana (LGL), 14 nevladnih organizacij v Sloveniji in zamejstvu ter 15 posameznikov. "Naša glavna naloga je promoviranje in skrb za profesionalno lutkovno umetnost v Sloveniji in soorganizacija bienala," je razložil predsednik Ustanove lutkovnih ustvarjalcev Anže Virant. Ustanova imenuje tudi člane strokovnega sveta, ki izbere žirijo in selektorja bienala. Predstave bo letos ocenjevala mednarodna žirija v sestavi Ivo Barić, Maša Radi Buh in Tanja Komadina. 

Devet namesto desetih tekmovalnih predstav

Selekcijo najboljših slovenskih lutkovnih predstav je opravil dr. Igor Tretinjak, ki si je ogledal več kot 40 predstav. V tekmovalni program festivala je uvrstil deset predstav, štiri pa v spremljevalni program. Čeprav je s tem izkoristil največje možno število izbranih predstav, bomo na bienalu videli le devet tekmovalnih. Hiša za lutke LGL zaradi organizacijskih razlogov namreč ne bo izvedena. Tretinjak, gledališki kritik in teatrolog, tudi asistent na programu za lutkarstvo Oddelka za gledališko umetnost na Umetniški akademiji v Osijeku, je nabor predstav, ki jih je videl, ocenil kot zelo kakovostnega. "Bilo je nekaj res odličnih repertoarnih in zelo dobrih namenskih predstav, lahko premakljivih majhnih produkcij, pa tudi razkošnih spektaklov. Prepričljivih animacij v klasičnem okolju in njihovih ukinitev v sodobni refleksiji. Poezije, slikanic, absurda in naturalizma, vode in lepila, papirja in dima. Predstave, ki so namenjene vrtčevskim in osnovnošolskim otrokom, so zabavne in so poskrbele, da otroci niso zaspali. Eksperimentalne predstave premikajo meje ne samo v Mariboru in Ljubljani, od koder sta obe profesionalni gledališči, ampak tudi v Evropi in v svetu. To je za nas izjemnega pomena, na Hrvaškem imamo akademijo, a nižji nivo lutkarstva. Slovenci ste nam za vzor. Repertoarne predstave pa se na sporedu dolgo obdržijo, saj so ciljno in kvalitetno narejene. Ob tem so še vsi slovenski uprizoritveni prostori zelo lepi, čisti. V izboru sem užival," je dejal selektor.

Otvoritvena predstava tekmovalnega programa bo predstava Harms je kriv! (Teatro Matita in MCLU Koper), sredinemu večernemu uradnemu odprtju bo sledila predstava Dobro jutro, travnik (LGM in Moment). V četrtek bodo na ogled štiri predstave, najprej Velik lonec, majhna miš (Hiša otrok in umetnosti in Lutkovno gledališče FRU-FRU), nato pa dve predstavi v sklopu mednarodnega projekta LGM Transport, in sicer Transport: Tovor in Transport: Odhod. Dan bo zaključila predstava Smrt in mleko (Moment in Hiša otrok in umetnosti). V petek bodo na sporedu predstava za najmlajše Tok tok tok (LGM, Centre de Créations pour l'Enfance in Festival Mondial des Théâtres), Mišek Julijan (LGL) in Paradiž (Slovensko ljudsko gledališče Celje).  

Okrogle mize, razstave in pogovori

Osrednjemu strokovnemu poudarku festivala, lutkovni tehnologiji, bo namenjen četrtek, drugi festivalski dan. "Ob lutkovni tehnologiji najprej pomislimo na nekoga, ki navezuje nitke ali postavlja tehtnico, toda lutkovna tehnologija je v središču samega lutkovnega ustvarjanja. Skrbi za čarovnijo, izraznost in materialnost oziroma za vse, kar lutkovnost je," je povedala predstavnica strokovnega odbora bienala in umetniška vodja LGM Nika Bezeljak. Lutkovnim tehnologom se bodo posvetili z dvema strokovnima pogovoroma ter dvema razstavama; na osrednji razstavi v Minoritski cerkvi bodo predstavili lutkovne tehnologije Žige Lebarja, Gregorja Lorencija, Mitje Ritmaniča in Zorana Srdića Janežiča, v GT22 pa bo razstava papirnatih lutk Braneta Solceta Strigu migu.

Na festivalu bodo poleg nagrad bienala podelili tudi Pengovove listine in Klemenčičevo nagrado za življenjsko delo, ki jih podeljuje društvo slovenskih lutkovnih umetnikov in prijateljev lutk UNIMA Slovenija. Klemenčičevo nagrado za življenjsko delo bo letos prejel vsestranski lutkovni in likovni ustvarjalec Silvan Omerzu, Pengovove listine za vrhunske stvaritve na področju lutkovne umetnosti pa Matija Solce, Katja Povše in Maja Kunšič. V okviru bienala bo potekal tudi kritiški seminar pod mentorstvom Gregorja Butale.