Slovenija je na razpisu Kultura za evropske projekte sodelovanja za leto 2024 programa Ustvarjalna Evropa dosegla izjemen uspeh. Med skupaj 159 podprtimi projekti je 35 različnih slovenskih organizacij vključenih v kar 30 projektov, nekatere med njimi večkrat, kar predstavlja skoraj petino vseh podpor.
Kot so sporočili iz Motovile, ki izvaja naloge Centra Ustvarjalna Evropa v Sloveniji, še posebej izstopa dejstvo, da enajst slovenskih organizacij prevzema vlogo vodje konzorcija, s čimer se Slovenija uvršča na tretje mesto med 40 sodelujočimi državami. V okviru izbranih projektov bodo slovenske organizacije vzpostavile kar 137 mednarodnih povezav s partnerji iz 33 evropskih držav, največ iz Italije (13 povezav), Srbije (deset) in Poljske (devet).
Skupna podpora EU za slovenske organizacije znaša približno 3,8 milijona evrov, pri čemer vodje projektov iz Slovenije prejmejo 1,6 milijona evrov. Slovenskim organizacijam je komisija tako namenila kar 6,3 odstotka razpoložljivih sredstev. Podprte so bile organizacije s sedeži po vsej Sloveniji, večinoma nevladne in javne, tri podjetja in zasebni visokošolski zavod.
Slovenija izkazuje tudi nadpovprečno uspešnost prijaviteljev: 26-odstotno v primerjavi s 17-odstotno splošno uspešnostjo. Največ podprtih projektov je s področja uprizoritvenih umetnosti (22 odstotkov), umetnosti v javnem prostoru (17 odstotkov) in glasbe (15 odstotkov), sledijo kulturna dediščina, multimedijske umetnosti in nove tehnologije, knjiga idr.
Med vodilnimi slovenskimi organizacijami v projektih srednjega obsega so Prešernovo gledališče Kranj, Inštitut za transmedijski dizajn, Lutkovno gledališče Ljubljana, Delavski dom Trbovlje in Zavod Projekt ATOL. V projektih manjšega obsega pa so vodje Bunker, Zavod Innovato, Zavod Aspira, Društvo Trajna, Zavod Carnica in fakulteta za dizajn.
V primerjavi z razpisom za leto 2023 se je izjemno povečalo število projektov, ki jih vodi slovenska organizacija; na razpisu za leto 2023 so bili štirje, leta 2024 jih je enajst. Slovenske organizacije so skupaj pridobile tudi več sredstev: v letu 2023 približno 2,3 milijona evrov, v letu 2024 pa 3,8 milijona evrov.
Kot so še zapisali pri Motovili, k uspehu na razpisih Ustvarjalna Evropa poleg izkušenosti in prodornosti slovenskih kulturnih organizacij, ki so vzpostavile dolgoročne mednarodne povezave, prispevajo tudi mehanizmi sofinanciranja evropskih projektov doma. Uspešne organizacije namreč brez sofinanciranja lastnega vložka, ki navadno predstavlja od 20 do 40 odstotkov vrednosti projekta, ne bi mogle kandidirati za sredstva EU. Poleg ministrstva za kulturo, ki vsako leto objavi tovrsten razpis - letošnji se izteče 30. aprila -, ključno tovrstno shemo izvaja ministrstvo za javno upravo, podobno shemo izvaja tudi Mestna občina Ljubljana.
Pri Motovili še opozarjajo, da je Evropska komisija začela posvetovanje o naslednjem večletnem finančnem okviru 2028-2034, ki bo določil dolgoročni proračun EU - tudi za kulturo. Odločitev bo vplivala na to, koliko sredstev bo namenjenih kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju ter ali bo program Ustvarjalna Evropa ohranjen kot samostojen program. Kulturno in strokovno javnost spodbujajo, da sodeluje na posvetovanju, ki traja do 6. maja.
