
Proti koncu lanskega leta so bila v Berlinu množična zborovanja umetnikov in konzumentov umetnosti zoper ukrepe regionalne vlade. Prvič po padcu Berlinskega zidu je na oblasti krščansko demokratska stranka CDU in odločila se je, da namenijo kulturi preveč denarja. Za kulturo so sicer namenili 400 milijonov, kar je 2,1 odstotka BDP in v primerjavi z deležem za kulturo ostalih regij malo. Vseeno so sklenili, da je treba proračun zmanjšati, za približno 15 odstotkov letos, še bolj drastično pa naslednje leto. Skupaj naj bi zmanjšali proračun za več kot tretjino oziroma 144 milijonov evrov. Pri tem so neomajni, namere niso preprečili ne protesti in tudi ne nedavni odstop berlinskega senatorja za kulturo Joeja Chiala.
Grozi zaprtje nacionalno priznanih kulturnih ustanov
V izjavi, ki jo je poslal županu Kaiu Wegnerju, je poudaril svoje nestrinjanje s finančnimi rezi, ki bodo pustili trajne posledice. Kot je zapisal, je lani stežka podprl zahtevano zmanjšanje proračuna za kulturo za letos, letos pa načrtovana zmanjšanja za naslednje leto "pregloboko posegajo v obstoječe načrte in cilje, spreminjajo ključne strokovne zahteve in tako vodijo v skorajšnje zaprtje nacionalno priznanih kulturnih ustanov".
Da bi izsilili premislek o rezih, se je okoli 450 berlinskih ustanov, od gledališč in opernih hiš do nočnih klubov in galerij, ki so vsaj delno odvisne od deželnih subvencij, povezalo v zavezništvo #BerlinIstKultur. Reze so označili kot boleč dokaz neprofesionalnega senata in zapisali, da dolgoročno povzročijo veliko več stroškov, kot jih prihranijo. Največ sredstev so odtegnili neodvisni kulturi, odpovedali so tudi različne ugodnosti, kot je mesečna muzejska nedelja z možnostjo brezplačnega vstopa v berlinske muzeje. Berlinski senator za kulturo Chialo, ki se je ravno tako udeleževal protestov, je finančne reze označil za "drastične in brutalne" in obljubil, da se bo bojeval za zmanjšanje njihovih posledic.
"Če osrednjih političnih in strokovnih ciljev dolgoročno ni več mogoče uresničiti v danem okviru, je po mojem mnenju logično, da stopimo korak stran in urad predamo v nove roke," je moral zdaj ugotoviti Chialo, ki pravi, da je v politiko vstopil zato, da bi aktivno prispeval k pozitivnemu razvoju mesta. "Svojo odgovornost vidim v tem, da ustvarim prostor za nove možnosti," je njegovo izjavo posredovala DPA in povzel MMC RTV SLO.

Novi minister za kulturo bo Wolfram Weimer
Očitno je, da bo Chiala nestrinjanje s strankino strategijo za berlinsko kulturo stalo tudi mesta državnega ministra za kulturo. Lani je veljalo, da je najresnejši kandidat za to mesto na listi CDU, zdaj pa je že znano, da bo predvidoma jutri, ko naj bi Nemčija dobila novo vlado, minister oziroma pooblaščenec za kulturo in medije postal Wolfram Weimer.
Marsikdo se boji, da bo CDU zdaj na državni ravni začela izvajati, kar je na deželni sprožila v Berlinu
Weimer sicer ni član stranke CDU, definira se kot "založnik, publicist, katolik in ljubitelj kulture". Rodil se je leta 1964 v mestu Gelnhausen v nemški zvezni deželi Hessen. V Frankfurtu in Washingtonu je študiral zgodovino, politologijo in germanistiko. Delal je kot novinar pri Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) ter Die Welt in Berliner Morgenpost. Leta 2003 je v Berlinu ustanovil revijo Cicero in jo vodil do leta 2010. Med letoma 2010 in 2012 je bil glavni urednik revije Focus, ki izhaja pod okriljem medijskega imperija Huberta Burde. Leta 2012 sta z ženo Christiane Götz-Weimer, tudi nekdanjo novinarko FAZ, ustanovila medijsko družbo Weimer Media Group. Podjetje s sedežem na Bavarskem izdaja več revij, organizira tudi vsakoletna srečanja in podelitev nagrade za svobodo medijev. Že od ustanovite podjetja so povezave med Weimerjem in stranko evidentne.
Kultura je po nemškem sistemu sicer v pristojnosti zveznih dežel, vseeno pa pristojnosti državnega pooblaščenca niso majhne. Segajo od spodbujanja umetnosti in kulture do spomeniškega varstva, filmske industrije in medijev do kulture spomina. Letošnji proračun nemškega ministrstva za kulturo je okoli 2,2 milijarde evrov. Marsikdo se boji, da bo CDU zdaj na državni ravni začela izvajati, kar je na deželni sprožila v Berlinu.





